Josep Guardiola je letos znova postal nemški prvak. Kljub temu je to za Bayern samoumevno, še toliko bolj v zadnjih letih, ko ima v primerjavi z nemškimi tekmeci predobro ekipo. Bavarci imajo na vseh položajih po vsaj dva vrhunska nogometaša. Tako uravnotežene zasedbe nimajo niti evropski tekmeci. Toda vse kaže, da bo Guardiola še drugo leto zapored pogorel v ligi prvakov. Če mu ne uspe epski preobrat, bo ponovno obstal v polfinalu. Na Bavarskem je to neuspeh, kar je že pred tedni rekel sam Josep Guardiola: »Pri Bayernu nekaj velja le naslov v ligi prvakov.«
Kar malce ironično je, da je Guardiola z Bayernom tako nemočen proti obema španskima velikanoma Realu iz Madrida in Barceloni. Ironično zato, ker je bil arhitekt te Barcelonine zasedbe, s katero je vrsto let brez težav zmagoval ravno proti Realu, zato oba španska kluba pozna do obisti. A vendar je lani proti Madridčanom klonil s skupnim izidom 0:5, letos proti Kataloncem po prvi tekmi zaostaja z 0:3. Resda je v tej sezoni lige prvakov v izločilnih bojih doma proti Šahtarju slavil s 7:0 in proti Portu s 6:1, toda vendarle ima Barcelona bistveno boljšo zasedbo kot Ukrajinci in Portugalci, predvsem pa vročega Lionela Messija, ki je znova v vrhunski formi za zlato žogo.
Še huje za Guardiolo je, da Bayern ni samo v krizi rezultatov, ampak tudi v krizi igre. Že od začetka ni bilo malo tistih, ki so nasprotovali njegovi strategiji številnih kratkih podaj, s čimer je katalonski trener nadaljeval sistem iz Barcelone. S tem je na glavo obrnil taktiko, s katero je Bayern pred njegovim prihodom osvojil tri lovorike v eni sezoni. »To ni več moj Bayern,« pravijo mnogi navijači Bayerna, kar ponavlja vse več ljudi. Očitno potrpljenje izgubljajo tudi nogometaši, predvsem tisti, ki so pri Bayernu še iz prejšnjih garnitur. Televizijske kamere so tako na prvi tekmi v Barceloni ujele Thomasa Müllerja, kako se prepira z Guardiolo, nato pa je izjavil: »Ali lahko že končamo to s....e?« V soboto je pomenljivo sporočilo v svet poslal še Bastian Schweinsteiger, ko je čestital nekdanjemu trenerju Juppu Heynckesu za 70. rojstni dan, s čimer je spomnil na moža, ki je z Bayernom predlani osvojil ligo prvakov.
A ob tem je treba spomniti na čas, ko je Guardiola podpisal pogodbo z Bayernom. To je bilo januarja 2013, torej skoraj pol leta pred koncem sezone, ko je moštvo še vodil Heynckes. Že pred tem je izkušeni Nemec napovedal, da se bo po končani sezoni upokojil. Bavarci so začeli iskati novega trenerja, pri čemer je Heynckes slutil, da mu Bayern nove pogodbe niti ne namerava ponuditi, saj rezultati sredi tekmovanj niso bili povsem blesteči. Bayern je tedaj zagotovo napravil najboljši možni posel, saj boljšega trenerja, kot je Guardiola, ni bilo na trgu. Toda obe vpleteni strani nista slutili nadaljnjih dogodkov. Le malce zatem, ko je bilo jasno, da bo na Bavarsko prišel Guardiola, je moštvo Bayerna začelo igrati najboljši nogomet. Bayern je osvojil vse možne lovorike, s čimer se je Guardiola znašel v nehvaležnem položaju – kajti tudi če osvoji vse lovorike, bo svojega predhodnika le ponovil, nadgradil nikakor. In čas je pokazal, da mu dosežkov Heynckesa ni uspelo ponoviti niti v prvi sezoni niti v drugi.
Na drugi strani so pri Barceloni v devetih nebesih. Kar se je ob prelomu leta zdelo, da bo katastrofalna sezona, ki bo v zgodovino odnesla trenerja Luisa Enriqueja, se zdaj razvija v eno najboljših sezon Barcelone v zgodovini. Katalonci so v španski ligi na pragu naslova, igrali bodo v finalu španskega pokala proti slabši ekipi Athletic Bilbaa, z nogo in pol so tudi v finalu lige prvakov v Berlinu. Težav s poškodbami praktično nimajo, napad je učinkovit, zvezna vrsta razigrana, obramba trdna in vratarja zanesljiva. Vse deluje brez napak, nasprotniki pa v nočnih morah sanjajo, kako ustaviti Lionela Messija.
