Tone Tiselj, Miro Požun, Slavko Ivezič, Leopold Jeras, Matjaž Tominec, Niko Markovič, Kasim Kamenica, Zvonimir Serdarušić in Boris Denič – to je seznam dosedanjih devetih selektorjev z 12 mandati (Tiselj, Požun in Ivezič po dvakrat) v zgodovini samostojne Slovenije. Ko je oktobra 2010 odstopil Zvonimir Serdarušić, je njegovo vlogo kot vršilec dolžnosti prevzel pomočnik Denič, ki je bil pred tem zapored pomočnik tudi Kamenici in Požunu. Decembra istega leta se je znebil priponke v. d. in kot prvi v rokometni zgodovini Slovenije postal profesionalni selektor.
Šesto mesto na EP 2012 v Srbiji, četrto na SP 2013 v Španiji, neuvrstitev na EP 2014 na Danskem in osmo mesto na SP 2015 v Katarju so dosežki v Deničevem mandatu. »Vrhunec je bil SP v Španiji. Ne le rezultatsko, ampak tudi zaradi odlične igre, kohezije, moštvenega duha, borbenosti, nepopustljivosti... Nato vse te stvari niso bile več na isti ravni, kar se je posledično poznalo tudi na dosežkih. Še bolj je začelo pokati po SP v Katarju, kjer osmo mesto ni bil slab dosežek, precej slabši pa je bil celoten vtis,« ocenjuje nekdanji rokometaš in zdajšnji trener Uroš Šerbec.
Denič je že dvakrat želel odstopiti (po neuspehu proti Belorusiji v Stožicah v kvalifikacijah za EP 2014 in proti Ukrajini v predkvalifikacijah za SP 2015), a trdi, da so ga reprezentanti prepričali o nasprotnem. »Jasno je, da za vse ni in ne more biti kriv le Denič. Igralci, ki so bili na začetku njegovega mandata večinoma v domačih klubih, so si sčasoma našli dobre klube v tujini, kjer imajo pomembne vloge in so dobro plačani. Posledično je verjetno malce padla želja oziroma lakota po reprezentančnih uspehih, morebiti so tudi dobili lažno upanje, da so tako dobri, da se jih bodo tekmeci kar prestrašili. Vse njihove dobre odlike so se začele bolj ali manj izgubljati, sledili so slabši rezultati, padec samozavesti..,« meni Šerbec, ki je kot igralec deloval pod štirimi selektorji (Tiselj, Požun, Ivezič, Jeras).
Šerbec je prepričan, da gre pri menjavah klubskih trenerjev za šok terapijo, pri selektorskih pa ne. »Na reprezentančni ravni je potrebno več časa, da stvari sedejo na svoje mesto, kajti vse se bolj ali manj začenja znova. Če gre za nezadovoljstvo ali zasičenost vpletenih strani, zamenjava večinoma prinese več dobrega kot slabega. Glede na to, da je reprezentanca ves čas v tekmovalnem ritmu, je lahko zamenjava delikatna, a sočasno tudi pravočasna, saj je do EP na Poljskem še več kot osem mesecev,« opozarja Šerbec. Na vprašanje, ali je Denič preveč trmasto vztrajal pri načinu izbire igralskega kadra, odgovarja: »Mislim, da bi bilo potrebnega več svežega vetra in krvi. Če veš, da imaš zacementirano mesto v reprezentanci, podzavestno nisi več maksimalen, izgubljaš lakoto po uspehih, motiv, željo, se zasitiš istih obrazov. Ko sem bil igralec, sem vedno z nestrpnostjo čakal, ali me bo selektor povabil v reprezentanco. Takrat to ni bilo nič samoumevnega, zato sem bil zaradi poziva še srečnejši, ponosnejši in bolj motiviran.«
Slavko Ivezič je bil prvič selektor med letoma 1996 in 1998, drugič med 2004 in 2006. »Presenečen zaradi zamenjave? Da in ne. Po EP v Srbiji in SP v Španiji je imela reprezentanca lepe možnosti za nadaljevanje lepe zgodbe, dobrih iger in rezultatov, ekipa je dobra in izkušena, imela je dobre pogoje za delo, medijsko podporo... A v zadnjem času zadeve niso šle v želeni in pričakovani smeri. In ko gredo zadeve enkrat v slepo ulico, se težko popravijo,« se zaveda Slavko Ivezič, ki je na lastni koži doživel vse nečedne zadeve rokometnega zakulisja, kot tudi predhodniki in nasledniki.
V zadnjem času je Denič, ki mu mnogi upravičeno očitajo tudi čudno komunikacijo z igralci, mediji in drugimi, večkrat priznal, da stvari niso v redu. »Verjetno so tudi dobri rezultati nekoliko zameglili realen pogled na celotno situacijo in naše sposobnosti. Slovenci smo pač takšni, da nismo zadovoljni niti z osmim mestom na SP. Pozabljamo, da je že uvrstitev na veliko tekmovanje uspeh, uvrstitev do osmega mesta pa odličen dosežek,« dodaja Ivezič. O tem, da je Slovenija kljub dvema slabima predstavama proti Švedski na pragu uvrstitve na EP 2016 in da ima še vedno možnosti za nastop v olimpijskih kvalifikacijah in nato tudi na OI 2016, a je Denič – mandat je imel do konca OI – dobil nogo še pred koncem mandata, Ivezič meni: »Kaj je vodilne ljudi slovenskega rokometa napeljalo k takšni odločitvi, vedo le oni. Verjetno so že imeli razloge, o katerih ne bi želel ugibati. V vsakem primeru bodo oni tisti, ki bodo nosili posledice svoje odločitve.«
Denič je selektorski mandat začel in končal v celjskem Zlatorogu. Debitiral je 27. oktobra 2010 proti Portugalski, poslovil pa se je 29. aprila 2015 proti Švedski. In če ne bo kakšnega večjega presenečenja, bo konec maja iz Zlatoroga prišel tudi njegov naslednik – Branko Tamše, trener Celja Pivovarne Laško.
