Če bi jeseni 2012 veljal spremenjeni zakon o lokalni samoupravi, kakršnega so včeraj v državnem zboru predstavile poslanske skupine SMC, DeSUS, SD, ZL in ZaAB, bi se mariborskim vstajam morda izognili. Mariborčani bi se namreč lahko Franca Kanglerja znebili tudi z institutom odpoklica župana, ki ga že poznajo v nekaterih evropskih državah in ki ga želi zdaj pri nas uvesti »mavrična koalicija« z ustavno večino.
Glede na demografske in volilne podatke iz leta 2010, ko je bil prvi krog lokalnih volitev, bi morali Mariborčani najprej za pobudo za razpis glasovanja o Kanglerjevem odpoklicu zbrati 812 podpisov volilcev, kasneje pa bi se moralo pod zahtevo podpisati okoli 9400 volilnih upravičencev. Če bi pobudniki postopke, podobne referendumskim, izpeljali v skladu z zakonom, bi občinska volilna komisija razpisala glasovanje, Mariborčani pa bi na eno od nedelj odločali o vprašanju: »Ali ste za to, da županu Mestne občine Maribor Francu Kanglerju preneha funkcija župana?« Da bi Kanglerja doletela podobna usoda kot pred slabimi tremi leti, ko je sam odstopil z županskega položaja, bi se moralo glasovanja v štajerski prestolnici udeležiti dobrih 36.500 volilcev, za Kanglerjev odpoklic pa bi morala glasovati večina. Za primerjavo: Kangler je v prvem krogu županskih volitev leta 2010 slavil z dobrimi 20.200 glasovi podpore.
Da se ne bi ponovile mariborske vstaje oziroma da bi preprečili izvolitev v državni zbor na zaporno kazen pravnomočno obsojene osebe, kar se je zgodilo na zadnjih parlamentarnih volitvah v primeru Janeza Janše, so poslanske skupine SMC, DeSUS, SD, ZL in ZaAB včeraj strnile svoje vrste. V parlamentarno proceduro so po skrajšanem postopku vložile spremembe zakona o lokalni samoupravi in zakona o volitvah v državni zbor. Poglavitni rešitvi? Odpoklic župana in prepoved kandidiranja na državnozborskih volitvah posamezniku, ki je vpisan v kazensko evidenco na podlagi pravnomočne sodbe za storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, in mu je bila izrečena zaporna kazen.
»Ustava že sama izrecno daje pooblastilo zakonodajalcu, da določi, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca. Določen je institut neizvoljivosti, vendar ga naša pravna ureditev do zdaj še ni urejala. To pa zato, ker se v demokratičnih državah pričakuje, da so tako etične kot tudi moralne in profesionalne norme v posamezniku že vgrajene. Žal pa so se družbene razmere spremenile do te mere, da so posamezniki kljub temu, da so bili obsojeni za določena kazniva dejanja ali so bili v kazenskem postopku, kandidirali na volitvah ali zasedali javne funkcije,« je poglavitni razlog za napovedane spremembe včeraj izpostavila poslanka SMC Lilijana Kozlovič. Ob tem je še napovedala, da bodo primerljivi institut kmalu uporabili tudi v vseh ostalih volilnih zakonih.
Ena osrednjih zahtev vstaj
Nazadovanje politične kulture najeda zaupanje javnosti v politiko. Kot kažejo podatki iz javnomnenjskih raziskav Politbarometer, je zaupanje v državni zbor, vlado in politične stranke v zadnjih sedmih letih na najnižji točki doslej. Na lestvici zaupanja v osrednje institucije se namreč uvrščajo na zadnja mesta. Poleg vse nižje volilne udeležbe pa so nezadovoljstvo državljanov nad politiko najbolj nazorno izrazile prav vstaje, ki so od jeseni 2012 nekaj mesecev potekale po vsej državi. Ljudska nezaupnica je bila takrat ena od osrednjih zahtev. »Vzpostavitev mehanizmov, ki bodo ponovno dvignili raven politične kulture, je nujna, da bodo na najvišje funkcije oblasti imenovani tisti, ki imajo ponotranjena tako moralna kot pravna pravila, ki jih zasleduje naša družba,« je prepričana Kozlovičeva, prvopodpisana pod spremembe zakona o volitvah v državni zbor. Nič drugače ne razmišlja niti Jani Möderndorfer, prvopodpisani pod spremembe zakona o lokalni samoupravi, ki omogočajo odpoklic župana: »Organi, ki zaposlujejo politike, so edini organi v tej državi, ki do danes od njih niso zahtevali, da ne smejo opravljati dela, če so pravnomočno obsojeni. Za vse ostale poklice, dela in okolja to velja, razen za politike.«
Združenje občin tudi za odpoklic občinskega sveta
Eden od pobudnikov vpeljave instrumenta ljudske nezaupnice v slovenski pravi red, ki jo je od novembra 2012 do danes podprlo več kot 30.000 državljanov, Uroš Lubej, predlog petih parlamentarnih strank pozdravlja. »Hkrati pa opozarjamo, da so predlagatelji spregledali druge ključne elemente ljudske nezaupnice – možnost odpoklica poslanca in možnost ljudske nezaupnice celotnemu državnemu zboru. Poslanci in državni zbor bodo tudi po današnjem dnevu še naprej zaščiteni kot kočevski medvedje.« Podobne ukrepe je sicer med predlogi za soočenje s sistemsko korupcijo pred odhodom iz protikorupcijske komisije izpostavil tudi senat Gorana Klemenčiča. Poleg odpoklica župana je predlagal še sprejem zakonodaje, ki bi na podlagi sodne potrditve zlorabe položaja ali kršitve protikorupcijske zakonodaje predvidevala odpoklic posameznika z javne funkcije in prepoved opravljanja funkcije za določen čas.
»Primerljive ureditve, ki bi urejala odpoklic poslancev, ni. Obstaja pa možnost, da poslancu preneha funkcija iz določenih razlogov. Ta del bo še podrobneje urejen v zakonu o poslancih, ki je v parlamentarni proceduri,« na očitke odgovarja Kozlovičeva. Po Möderndorferjevem mnenju pa bo treba za odpoklic poslancev najprej spremeniti volilni sistem. »V obstoječem je praktično nemogoče urediti takšen institut. Pravilo je: tisti, ki je poslanca izvolil, naj ga tudi razreši oziroma odpokliče. Tega pa v proporcionalnem volilnem sistemu ne moreš zagotoviti. To bi na ustavnem sodišču padlo,« je prepričan vodja poslanske skupine ZaAB.
V NSi rešitvam deloma naklonjeni
Da je tudi predlog novele zakona o lokalni samoupravi pomanjkljiv, predvsem z vidika preprečevanja možnosti zlorab, so prepričani v Združenju občin Slovenije. Po njihovem mnenju bi morali institut odpoklica nujno oblikovati tako, da bi ob razrešitvi župana funkcija samodejno prenehala tudi članom občinskega sveta. »V občinskem svetu je namreč v veliki meri vsa lokalna politika in dobro je, da vedo, da lahko gredo tudi oni v preverbo, ne pa da na volitve porinejo samo župana. To bomo v amandmajih na predlog zakona tudi zahtevali. Drugače bo prihajalo do zlorab,« napovedujejo v združenju.
Čeprav imajo predlagatelji obeh zakonov dvotretjinsko večino v DZ že zagotovljeno, se nadejajo tudi podpore slovenskih demokratov in Nove Slovenije. Poslanec NSi Jernej Vrtovec je včeraj poudaril, da se z institutom odpoklica župana strinjajo. »Zakonu o volitvah v državni zbor pa bomo nasprotovali, in to iz enega samega razloga. Omejevanje pasivne volilne pravice je lahko ustavno sporno, kajti 43. člen ustave pravi, da je lahko izvoljen vsak polnoletni državljan,« poudarja Vrtovec. V SDS predloga še niso preučili. Razpravo o omenjenih spremembah nameravajo poslanci opraviti že junija.
Dr. Saša Zagorc, ustavni pravnik:
Predlog zakona o volitvah v državni zbor glede kandidiranja posameznikov na parlamentarnih volitvah ni sporen oziroma bi lahko bil v skladu z ustavo. Vprašanje pa je, ali je ta institut dovolj jasno urejen. Takšen ukrep ne sme biti trajen. Po mojem mnenju bi lahko v ta institut vključili tudi določbo, da poslanec ne more postati nekdo, ki je v osebnem stečaju in dokler trajajo posledice takega stečaja. V tujih ureditvah imamo namreč vrsto primerov, kaj lahko zakonodajalec določi kot omejitev glede kandidiranja posameznika za poslanca. To je načeloma politična odločitev. Državni zbor mora takšen zakon sprejeti, navsezadnje mu tudi ustava v svojem 82. členu to dopušča, v skladu pa je tudi s sodno prakso evropskega sodišča za človekove pravice. Za zagotovitev kakovostne demokracije je takšna ureditev potrebna.
Dr. Jurij Toplak, ustavni pravnik:
Oba predloga zakona pozdravljam, še posebno glede instituta odpoklica župana, ki ga že poznajo v Nemčiji in Avstriji. Ker je takšna ureditev v skladu z evropskimi pravili, ne more biti ustavno sporna, če je jasno urejena.
Mestna občina Maribor:
Župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec podpira stališče Skupnosti občin Slovenije, ki je poudarila, da spremembam, po katerih bi bilo mogoče odpoklicati župana, ne nasprotuje, da pa je treba najti rešitev, ki bo omogočala odpoklic vseh izvoljenih funkcionarjev v Sloveniji. Zakonska rešitev mora biti tudi dovolj natančno opredeljena, da bi onemogočila izkoriščanje tovrstnih zakonskih določil za dnevnopolitične manipulacije.
Združenje občin Slovenije (predsednik ZOS, Robert Smrdelj):
Združenje občin Slovenije ne nasprotuje možnosti, da lahko občani na referendumu preverijo, ali njihov občinski funkcionar še izpolnjuje njihovo zaupanje. Nasprotno. Podpiramo uvedbo instituta odpoklica, vendar se je ob tem treba zavedati, da je odpoklic župana z referendumom politični akt, zato mora zakonska rešitev vsebovati ustrezne varovalke, da se v kar največji možni meri zmanjša možnost zlorabe instituta.
