Čeprav stečajni upravitelji zatrjujejo, da je njihov kruh iz leta v leto trši, so stečaji še vedno posel, ki številnim upraviteljem in njihovim podjetjem prinaša lepe prihodke.
Iz pregleda poslovanja izbranih upraviteljev je tako razvidno, da je približno polovici uspelo prilive iz leta 2013 lani še povečati. Po kriteriju rasti prihodkov in dobička je bilo tako leto 2014 najuspešnejše za imena, ki po navedbah iz zdaj že skoraj dve leti stare anonimke veljajo za najvplivnejša med stečajnimi upravitelji: in druge bolj znane upravitelje: Andreja Marinca, Grego Ermana, Rudolfa Hramca, Marino Marinc Pilej… Spet nekaterim drugim – med bolj znanimi omenimo stečajnega upravitelja SCT Leona Benigarja Tošiča, stečajnega upravitelja Radeče Papirja Boruta Sokliča in Tomaža Kosa – so prilivi lani precej upadli. »Stečaji nikoli niso bili posel, ki bi upraviteljem prinašal suho zlato, v zadnjih letih pa se gre v Sloveniji celo v drugo skrajnost. Glede na količino vloženega dela upravitelji delajo za drobiž,« meni predsednik Zbornice upraviteljev Marko Zaman.
Več dela zaradi večjega nezaupanja v upravitelje
Poglejmo najprej nekaj ugotovitev, ki jih je mogoče razbrati iz analize poslovnih rezultatov. Prva je, da višina prihodkov posameznega upravitelja še zdaleč ni nujno povezana s številom insolvenčnih postopkov, ki jih ta vodi. Rekorderka je po naših podatkih Alenka Gril, ki je konec leta 2014 vodila kar 112 stečajev in prisilnih poravnav. To je približno dvajset več od števila insolvenčnih postopkov, ki jih je v tem času vodil Andrej Marinc, vodilni na lanski lestvici upraviteljev-samostojnih podjetnikov po višini prejemkov. Kljub temu je Grilovi množica stečajev lani prinesla le slabih 37.000 evrov prilivov. Skoraj toliko nagrade (33.000 evrov) je Marinc lani prejel ob stečaju Planike, ki se je zaključil lani. »Še zdaleč več ne služimo toliko kot v preteklosti. Kot samostojni podjetnik sem s stečaji zaslužil 110.000 evrov, opravljam pa še druge posle. Prihodki za stečajne upravitelje so neredni. V določenem stečaju lahko stečajni upravitelj prejme nekaj deset tisoč evrov nagrade, nato pa sledi več mesecev suše,« nam je dejal Marinc.
Je upraviteljski posel res zgolj bitka za preživetje? Četudi je šlo lani v stečaj več kot 1300 gospodarskih subjektov, kar je skoraj 40 odstotkov več kot leta 2013, upravitelji zatrjujejo, da jim to prinaša le več dela, ne pa tudi prihodkov. »Vedno več je administracije in pisanja poročil, kar je posledica nezaupanja do dela upraviteljev, ki se je v zadnjih letih povečalo,« poudarja stečajni upravitelj Zlatko Vili Hohnjec. Vedno večji delež predstavljajo osebni stečaji in stečaji podjetij, v katerih ni premoženja, torej tudi možnosti za nagrado ne.
Zasuti z malimi stečaji,v velikih pa denarja vse manj
A naši podatki negodovanjem upraviteljev ne pritrjujejo v celoti. Res je, da množica stečajev postaja vse bolj nepregledna. Če bi se tako Alenka Gril lani po osem ur ukvarjala s stečaji, ki jih vodi, bi vsakemu od njih lahko posvetila največ dva delovna dneva. Pri tem velja upoštevati dejstvo, da Grilova vodi tudi stečaj Vegrada. Med 93 stečaji, ki jih je lani vodil Marinc, je bilo okrog 70 osebnih. V teh stečajih je ministrstvo za pravosodje upraviteljem letos nagrade omejilo. Medtem ko so imeli prej za vodenje postopkov osebnega stečaja, iskanje premoženja bankrotiranih posameznikov, preverjanje terjatev in nato nekajletni nadzor nad njimi zagotovljenih najmanj 1900 evrov, bodo po novem dobili manj kot tisočaka.
Tudi stečaj velikega podjetja ima po zatrjevanju upraviteljev pogosto več slabosti kot prednosti. »Z njim se moraš ukvarjali vsak dan po več ur, na izplačilo nagrade pa čakaš več let,« nam je dejal eden od njih: »V desetih letih z njim zaslužiš 70.000 evrov, kolikor znaša najvišja možna nagrada, odgovoren pa si za vse: od prodaje premoženja do vlaganja odškodninskih tožb.«
Prihodki stečajnih »podizvajalcev« rastejo
Toda vsaj nekateri upravitelji so v zadnjih letih ubrali drugo pot. Če prihodki upraviteljev, ki svojo dejavnost zdaj že v veliki večini opravljajo kot samostojni podjetniki, v povprečju iz leta v leto nihajo, njihova podjetja, ki v stečajih sodelujejo kot »podizvajalci« pri računovodskih, administrativnih in drugih storitvah, beležijo strmo rast prilivov. Prihodki podjetja St.Ing, ki sta ga ustanovila Hramec in Hohnjec, so tako lani presegli 600.000 evrov, s čimer so bili za dobrih 150.000 evrov višji kot leta 2013. Tudi podjetju 3M, ki je v solastništvu Marinc-Pilejeve, so zrasli za okrog 140.000 evrov in lani presegli pol milijona evrov. Obe podjetji, ki sta imeli vsako po okrog 150.000 evrov dobička, opravljata tudi storitve v stečajih. Podjetje 3M je tako izdelalo revizijo poslov v stečaju GPG, ki ga vodi Melita Butara, prijateljica Marinc-Pilejeve. Prilivi obeh podjetij sicer še vedno krepko zaostajajo za predlanskimi prihodki podjetja BDO, ki je v solastništvu Marinca in Ermana. Samo v stečaju Elana je podjetje tako opravilo za 183.000 evrov storitev.
Stečaji, predvsem največji, pa so dober vir zaslužkov za številne odvetnike. Eden od njih je Uroš Ilić, ki je v stečaju Zvona Ena Holdinga tesno sodeloval z upraviteljico Mojco Breznik. Prihodki Odvetniške družbe Ilić so se lani več kot podvojili in so znašali 2,25 milijona evrov. Njen čisti dobiček se je lani zvišal za 85 odstotkov, na dober milijon evrov.
