Pospešena privatizacija, sanacija dolžnikov, zamenjava oblasti in možnost zaslužka, ki jo prinašajo s tem povezani posli, so bili lani veter v jadra podjetij v lasti svetovalcev, lobistov in odvetnikov.
To je mogoče razbrati iz podatkov o poslovanju za leto 2014, ki jih je včeraj objavilo več deset tisoč slovenskih podjetij. Na trgu se je tako lani dokončno uspelo uveljaviti podjetju KF Finance v lasti Bojana Kunovarja in Matjaža Filipiča, ustanovljenemu leta 2013. To je kot finančni svetovalec sodelovalo pri več prodajah družb (Elan, Fotona...), pri čemer naj bi ga država najemala predvsem zato, ker je nekajkrat cenejše od uglednejših konkurentov iz tujine. Prihodki KF Financ so tako lani presegli 1,2 milijona evrov, opazna pa je predvsem visoka dobičkonosnost podjetja, ki je lani ustvarilo več kot 446.000 evrov plusa. Še skoraj milijon evrov prihodkov, sicer približno 150.000 evrov manj kot lani, je ustvarilo podjetje P & S Capital v lasti Deana Mikoliča, ki svetuje pri prestrukturiranju in prodaji slabih terjatev. Podjetje Miai v lasti nekdanjega finančnega ministra Uroša Čuferja, ki svetuje pri sanaciji Tuša in dogovorih z bankami, pa je samo v mesecu dni ustvarilo 20.000 evrov prilivov.
Prodaja Mercatorja je dobro dela tudi Franciju Zavrlu, nekoč najvplivnejšemu slovenskemu lobistu, ki je konec leta 2013 zapustil Pristop in ustanovil podjetje Stratkom. To je lani ustvarilo že več kot 516.000 evrov prihodkov, največ očitno na račun svetovalske in druge pomoči Agrokorju. Zavrl je s podjetjem zabeležil kar 265.600 evrov dobička. Njegovi prilivi že skoraj presegajo višino prihodkov, ki jih je lani ustvaril njegov nekoč največji konkurent, mariborski Spem, ki je v solasti Božidarja Novaka. Ta je lani posloval z minimalnim dobičkom v višini 2000 evrov. Precej slabše je poslovalo podjetje T. F. Lovše v lasti drugega Agrokorjevega svetovalca Tomaža Lovšeta, ki skupno beleži že več kot pet milijonov evrov bilančne izgube.
Med lobisti je bilo lansko leto dobro tudi za Marka Pogorevca. Njegovo podjetje Atlantik Group je prihodke skoraj podvojilo. Pogorevc je sicer še vedno zaposlen na Telekomu Slovenije. Tudi njegovemu nekdanjemu kolegu iz policijskih vrst Dragu Kosu je uspelo najti tržno nišo. Njegovo podjetje R. U. R., ki je v preteklosti delalo za banko Hypo, zdaj pa ima pogodbo z NLB, je lani ustvarilo približno 150.000 evrov manj prihodkov kot leta 2013. Ti so obakrat presegli milijon evrov. Med odvetniki je velik met uspel pisarni Jadek & Pensa, ki je lani ustvarila za milijon evrov več prihodkov kot leto dni pred tem. Kljub temu so ti še vedno za dobrih 800.000 evrov nižji od prilivov odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji. Tudi prihodki odvetniške pisarne Mira Senice so bili lani na skorajda enaki ravni kot v letu 2013, prilivi odvetniške družbe Matoz, ki dela za več državnih podjetij (Dars, NKBM), pa so bili malenkost nižji. Leto 2014 ni bilo pretirano uspešno za vrsto let uradno najuglednejšega domačega davčnega svetovalca Ivana Simiča. Družbi Skupina Simič & Partnerji so namreč prodajni prihodki padli za skoraj 60 odstotkov.
Med podjetji, ki so bila v zadnjih letih najbolj izpostavljena v političnih zgodbah, je bilo leto 2014 daleč najuspešnejše za Klimo Petek. Prihodki podjetja, ki je v času vlad Janeza Janše veljalo za hišnega dobavitelja klimatskih naprav za državna podjetja, so se lani ponovno zvišali, in sicer za 40 odstotkov. Klima Petek je sicer imela letos več kot mesec dni blokirane račune. Tudi prilivi podjetja Vamos v lasti Rajka Janše, brata Janeza Janše, so bili lani za skoraj štirikrat večji kot v letu dni pred tem. Družba I. S. O. Draga Isajlovića, nekdanjega svetovalca finančnega ministra Francija Križaniča, je lani dosegla le 50.000 evrov prihodkov. Po drugi strani pa se je družba Gorenjc, v kateri naj bi imel Isajlović večinski lastniški delež, izvlekla iz rdečih številk in zvišala prihodke. Podjetje Traffic Design, Darsov dolgoletni dobavitelj opreme za sistem cestninjenja ABC, ki je lani prešlo v last norveške družbe Q-Free, je prihodke od prodaje zvišalo za dobrih 80 odstotkov.
Druga zgodba je podjetje Sol Intercontinental v lasti Petra Kotarja, ki je imelo pomembno vlogo v zgodbi o TEŠ 6. Njegovi prihodki že vrsto let padajo, lani pa so komaj presegli 1,2 milijona evrov. Tudi prihodki družbe Lastinski Inženiring, ki je v lasti nekdanjega ministra za infrastrukturo Samo Omerzela (ta se je v času mandata moral braniti očitkov o domnevno sporni pogodbi z Darsom o vzdrževanju merilnih postaj), so spet padli. Že leta 2013 so se znižali za približno polovico, lani pa še za dobro četrtino. A hkrati je družbi uspelo zvišati dobičkonosnost poslovanja.
