V ljubljanskem UKC so v teh dneh sprejeli žensko, ki je rodila na parkirišču pred stanovanjskim blokom. Z obema, novorojenčkom in mamo, je vse v redu. Takšni porodi so redki, a izkušenih reševalcev, zdravnikov in babic ne presenetijo. »Tudi nenadni, hitri porodi se običajno končajo srečno,« je pojasnila Anita Prelec, predsednica strokovne sekcije medicinskih sester in babic, ki deluje v okviru zbornice zdravstvene in babiške nege.
Večina porodov bi se v vsakem primeru dobro končala, ugotavlja stroka, a včasih se zaplete. Pred desetletji so rojevanje v porodnišnice prestavili ravno zato, da bi – čeprav je običajno vse v redu – zmanjšali možnost težav pri porodu. Slovenija se lahko danes pohvali z odličnimi rezultati, s katerimi pušča daleč za seboj tudi države, kjer je za zdravstvo na voljo bistveno več denarja. Po lani objavljenih podatkih OECD ima na primer daleč najnižjo smrtnost novorojenčkov v Evropski uniji (1,6 na 1000 živorojenih, evropsko povprečje pa znaša 4). Na dobro skrb za nosečnice in porodnice kaže tudi to, da je Slovenija med državami z najnižjim deležem novorojenčkov s prenizko porodno težo.
Trenutna organizacija porodniške službe ima, kljub zavidljivim rezultatom, tudi slabosti. Babice, ki jih je nekaj manj kot 700, si tako želijo bolj celostne skrbi za nosečnost in porod. Danes se z žensko pred porodom, med njim in po njem ukvarja veliko zaposlenih v zdravstvu – pri izbranem ginekologu, v porodnišnici in kasneje na domu. Babiška stroka pa predlaga, da bi za zdrave nosečnice in normalne porode poskrbeli bolj povezano. Prvi pregled nosečnice bi še vedno opravil zdravnik. Zatem pa bi, če bi šlo za nosečnost brez težav, pet od desetih pregledov opravila babica. Babica bi lahko tudi samostojno vodila normalni porod pri zdravih nosečnicah in kasneje pomagala pri zagatah po porodu, denimo z dojenjem. »Cilj je kontinuirana skrb za žensko pred porodom, med njim in po njem. Slovenski kazalniki so pri porodništvu res dobri, a bi jih lahko še izboljšali. Babice vidijo nosečnost in porod kot normalen proces. Večja vključenost babic tako na primer pomeni manj umetno sproženih porodov, manj potreb po lajšanju bolečine, krajše hospitalizacije po porodu, več dojenih otrok...« Prelčeva našteva prednosti drugačnega načina dela.
Po dobre prakse v tujino
»Babice lahko marsikaj suvereno opravijo same, a bi morali spremembe natančno opredeliti, pri čemer morajo biti usklajene tudi z zdravniki,« ugotavlja predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina. Poleg tega bi morala drugačno organizacijo podpreti ministrstvo za zdravje in zavod za zdravstveno zavarovanje. »Za zdaj zanimanje za to kaže samo stroka.«
Za začetek bi se bilo dobro ozreti k dobrim praksam v tujini. V Skandinaviji za netvegane porode na primer skrbijo babice, kar zdravnikom omogoča več časa za ukvarjanje z bolezenskimi stanji, je ponazoril. Danes so v velikih porodnišnicah slovenski zdravniki močno preobremenjeni, ugotavlja Možina, tudi sam ginekolog. Ne strinja pa se z idejo babiških porodov na domu, je poudaril. »S strokovnega vidika je to preveč tvegano. Redko gre kaj narobe, a včasih gre. V bolnišnici, kjer je na voljo vsa oprema, je takrat bistveno večja možnost za uspešno ukrepanje kot doma.«
Nina Knavs
