Nekdanji predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič je leta 2007 od takratnega predsednika vlade Janeza Janše in njegovega tajnika Boruta Petka dobival tudi navodila za posamezne posle. Iz serije elektronskih sporočil, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, je tako razvidno, da je Kovačič že februarja 2007 od Janše prejel – kot je navedel – »direktno naročilo« za izpeljavo »akvizicije na Hrvaškem«. Junija istega leta pa je Kovačič s Petkom usklajeval tudi prodajo delnic Petrola v lasti NKBM družbam iz kroga mariborske nadškofije.
»Poročilo o zadevi HR: Danes zvečer imam sestanek na temo akvizicije na HR, o kateri sva govorila na letalu. Bom sproti obveščal, kako stvar teče. Ostalo urejujem z Borutom,« piše v sporočilu, ki ga je Kovačič v sredo, 14. marca 2007, poslal na elektronski naslov Janeza Janše. Iz besedila ni mogoče natančno razbrati, za kateri posel gre. Domnevati gre, da sta o poslu govorila na enem od Janševih državniških obiskov v nekdanji Jugoslaviji. Februarja 2007 je namreč predsednik vlade skupaj z močno gospodarsko delegacijo obiskal Sarajevo in Skopje.
»Potrdite mi, ali naj naročilo usklajujem z Borutom«
Že dva dni pozneje, 16. marca 2007, je Janša prejel novo Kovačičevo sporočilo. »Moji inicialni razgovori v HR (na Hrvaškem, op. a.) so bili uspešni. Našel sem dve potencialni poslovni priložnosti, prek katerih bi lahko izvedli akvizicijo, o kateri sva govorila. Pri eni lahko pričakujemo takojšen in močan odpor, kar jo dela manj atraktivno, pri drugi pa bi lahko skozi posredna lastništva prišli do želenega stanja in jih s tem postavili pred izvršeno dejstvo, pri katerem bi imeli HR velike težave, da bi nam delali probleme, saj bi se moralo jasno izkazati, da nam nasprotujejo zgolj iz razloga, ker smo Slovenci,« je Janši sporočil Kovačič. Od tu naprej ni več nobenega dvoma, da gre za posel, ki ga je neposredno usmerjal Janša. »Potrdite mi, ali je Borut (Petek, op. a.), tisti, s katerim naj usklajujem ta dejanja. Z njim o tej temi še nisem govoril, saj ste mi to naročilo rekli direktno in seveda s tem ohranjam zaupnost takšnega naročila,« je poudaril Kovačič. Janšo je nato še prosil za »odgovor/odobritev, saj bom v 7–10 dneh imel preliminarne podatke o načinu in strukturi transakcije«.
Je to sporočilo morda kronski dokaz, da je Kovačič sporne nakupe zemljišč na Hrvaškem, zaradi katerih je specializirano državno tožilstvo pred dnevi zahtevalo sodno preiskavo, izpeljal po naročilu takratnega predsednika vlade? Poglejmo najprej nekaj dejstev. Po podatkih, ki jih je Kovačič v sporočilu razkril Janši, je vrednost posla, o katerem sta govorila s predsednikom vlade, znašala 60 milijonov evrov. Gre za znesek, domala enak ceni, ki jo je KBM Projekt, hrvaško podjetje v lasti NKBM, katerega nadzorni svet je vodil Kovačič, plačal za nakupe zemljišč v Dalmaciji, okolici Zagreba in Slavoniji, ki so se znašli pod drobnogledom Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Večina teh poslov bodisi sovpada z obdobjem, ko sta Janša in Kovačič govorila o »akviziciji« na Hrvaškem, bodisi so poznejšega datuma. Res pa je, da je NKBM prve sporne posle na Hrvaškem izpeljala že v prvi polovici leta 2006.
Uradno: Petek obveščen tudi o hrvaških zemljiščih
To je pred dnevi v sporočilu za javnost poudaril tudi Kovačič. Na Dnevnikovo vprašanje, katera konkretna naročila glede poslov na Hrvaškem je dobival od Janeza Janše, je najprej odgovoril, da »tega ne ve«. Nato je dodal, da si je »s kabinetom predsednika vlade dopisoval v zvezi s ponudbo hrvaške borzne hiše o prodaji holdinga, ki je imel v lasti hrvaško banko«. »Zaradi spora z NLB ni mogla nobena slovenska banka dobiti dovoljenja za nakup hrvaške banke. Če kupiš holding, ne potrebuješ dodatnega dovoljenja,« je pojasnil Kovačič. Že pred dnevi je zatrdil, da se tudi leta 2006 z Janšo ni pogovarjal o nakupih zemljišč, ampak o prevzemu družbe Istraturist.
A njegove navedbe ne pojasnjujejo sporočila, ki ga je Kovačič 27. junija 2007 poslal Petku. V njem mu je namreč posredoval dopis, ki ga je prejel od takratnega direktorja KBM Projekta Tomislava Blagusa. Kovačiča je obvestil o ponudbi za nakup dobrih 45.000 kvadratnih metrov velikega nezazidljivega zemljišča v okolici Šibenika. Zanj je KBM Projekt leta 2006 odštel 7,3 milijona evrov, kar je skoraj tri milijone evrov več od cene, po kateri so ga le nekaj mesecev pred tem odkupili prejšnji lastniki. Ponudbo je Blagusu poslalo podjetje Urbano, ki so ga zaradi poslov s Hypo Alpe-Adria-Bank Slovenija preiskovali kriminalisti. Omeniti velja, da je podjetje leta 2006 na območju Savinjske doline odkupilo več zemljišč od Gregorja Oreška, pozneje poslovnega partnerja Klime Petek v bioplinskih poslih.
Zakaj se je Kovačič čutil dolžnega Petka obvestiti o možni prodaji ene od spornih nepremičnin na Hrvaškem, ni znano. Prav tako ne, koliko je bilo teh obvestil. Jasno pa je, da gre za še en nasedli posel NKBM. Na prostorsko neurejenem zemljišču, ki ga KBM Projekt obvladuje prek projektnega podjetja Maslina, ima namreč mariborska banka vpisanih za več kot devet milijonov evrov hipotek. Podjetje je sicer leta 2010 prešlo v solastništvo mariborskega poslovneža Zorana Šolaje. Od lani je zastopnik Masline Matej Košič, nekdanji izvršni direktor za gradnje v propadlem Vegradu, ki mu je Petek po podatkih iz prisluhov leta 2008 pomagal pri pridobitvi posla na razpisu za kontrolni stolp na letališču Brnik.
Kovačič, Petek, Ivanjko in operacija Petrol
Kovačičeva sporočila, poslana v kabinet predsednika vlade, dokazujejo tudi, da sta imela Janša in Petek ključno vlogo pri merjenju moči v Petrolu, ki je med domačimi kapitalskimi omrežji izbruhnilo sredi leta 2007. Potem ko je padel v vodo dogovor med Petrolom in ruskim Lukoilom o ustanovitvi skupnega podjetja, na katerega bi slovenski naftni trgovec prenesel svoje bencinske servise, so namreč država, Istrabenz Igorja Bavčarja, Dari Južna in družbe iz kroga mariborske nadškofije planili v nakupe delnic Petrola. Že takrat je bilo mogoče slišati informacije, da so v kabinetu predsednika vlade skušali omejiti Bavčarjev vpliv in zaradi tega sklenili tudi dogovor s Cerkvijo.
Te zdaj potrjuje tudi eno od Kovačičevih sporočil. 21. junija 2007, tik preden je Bavčar začel kupovati prve večje pakete delnic Petrola, je tako Kovačič Petka vprašal, »kdaj dobimo opcijo/nakupno pg (pogodbo, op. a.) za delnice, o katerih sva govorila«. In res: že v začetku julija 2007 je NKBM z družbama Julius Fond in Julius v lasti Lea Ivanjka, za katerima naj bi stal Zvon Ena Holding, sklenila dogovor o prodaji 1,3-odstotnega deleža v Petrolu. Posel je bil končan avgusta istega leta. Da so šli v NKBM kupcu pri tem močno na roko, nakazuje podatek, da so v Juliusu za delnice plačali kar 15 odstotkov manj od njihovega takratnega borznega tečaja. Posojilo za nakup je Zvon Ena Holding dobil v državnih Dravskih elektrarnah, ki jih je takrat vodil Damijan Koletnik, še eno ime iz Petkove kadrovske mreže.
»Ne spomnim se. Dvomim. Očitno pa imate več podatkov kot jaz,« je Kovačič včeraj odgovoril na vprašanje, ali se je s Petkom dogovarjal o prodaji delnic Petrola vnaprej izbranemu kupcu. »Ne morem vedeti za vsak poslovni dogodek v NKBM. Delnice smo želeli prodati, ker so bile cenitve nerazumno visoke. Trg je bil vroč, na koncu jih je nekdo kupil,« je pojasnil Kovačič.
