Tak vtis izhaja iz sporočil tedanjega predsednika uprave NKBM Matjaža Kovačiča, ki jih je naslavljal na takratnega premierja in predsednika SDS Janeza Janšo ter na njegovega tajnika v kabinetu premierja Boruta Petka, oziroma iz elektronske korespondence med Kovačičem in Petkom.
»Projekt lahko izpeljemo kot velik politični in poslovni uspeh, v kolikor ga bomo pravilno izvajali. (...) Vlada bo lahko pokazala uspešno izveden projekt, ki ga je pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami tudi napovedala,« je Kovačič zapisal v elektronskem sporočilu, ki ga je 2. oktobra 2007 poslal Janši. Nanašalo se je na skorajšnjo delno privatizacijo NKBM. Vlada se je namreč že maja 2007 odločila, da bo 49 odstotkov banke s prvo javno ponudbo (IPO) delnic prodala institucionalnim vlagateljem in fizičnim osebam.
Pomoč ministra Vizjaka
V spominu še vedno ostajajo vrste ljudi, ki so pred poslovalnicami NKBM čakali na vplačilo delnic. A postopek prodaje so ves čas spremljali tudi očitki o nepravilnostih in podmiznih dogovorih. Omenjena dopisovanja potrjujejo, da so bili ti upravičeni. Četudi je projekt formalno vodilo ministrstvo za finance Andreja Bajuka, ki je imenovalo komisijo za privatizacijo, je imel vse niti v rokah premier Janša. Ta je bil ves čas v rednih stikih s Kovačičem: bodisi osebno bodisi prek svojega tajnika Petka.
»Gre za odločitve, ki menim, da jih morate sprejeti vi in formalizirati skozi privatizacijsko komisijo in vlado RS, saj brez njih procesa ni mogoče izpeljati,« je Kovačič 2. oktobra 2007 pisal Janši. Prosil ga je za »nujen razgovor o dilemah glede privatizacije NKBM in odločitve, ki jih je potrebno sprejeti«.
Predsednik vlade je, kot kaže, Kovačičevo željo izpolnil, saj Kovačič že v naslednjem pismu Janši 10. oktobra 2007 povzema »stališča, ki ste jih oblikovali na razgovoru pri vas«. Kovačič že takrat ni skrival nezadovoljstva z nekaterimi odločitvami komisije za privatizacijo, v kateri so imeli glavno besedo ljudje z Bajukovega ministrstva s takratnim državnim sekretarjem Žigo Andoljškom na čelu.
Ključna točka razhajanj je bila, kdo bo izbral kupce delnic in koliko teh bo naprodaj domačim vlagateljem. Kovačič ni skrival želje po pridobitvi lastniškega vpliva v banki. Janši je tako predlagal, da bi tri odstotke delnic pristalo v opcijski lasti menedžmenta, zaposleni v NKBM pa bi jih lahko kupovali brez omejitev.
Konec oktobra 2007, ko so bile priprave na javno ponudbo delnic v sklepni fazi, je bil Matjaž Kovačič že dnevno na zvezi z Janšo. Seznanjal ga je s podatki o višini naročil za delnice, 28. oktobra 2007 pa ga prosil za – kot je zapisal – »jasne signale« in pomoč pri »mehaniki« prospekta za prodajo delnic NKBM. Tega je vladna privatizacijska komisija prvič videla šele čez dva dni, Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pa ga je potrdila 16. novembra 2007. Drugače kot komisija je želel Kovačič večjim vlagateljem zagotoviti tudi primerno večje število brezplačnih bonusnih delnic za delničarje, ki bi v lastništvu NKBM ostali dlje časa. »O zapletih (s komisijo, op. p.) je obveščen tudi minister Andrej Vizjak in mi pomaga pri tem, a verjetno brez vaše spodbude tega ne bomo rešili,« je Kovačič 30. oktobra sporočil Janši.
Tajnik Kovačiču: Preglej tuje vlagatelje
Premier je, sodeč po korespondenci, komunikacijo s Kovačičem nato prepustil Borutu Petku. Temu je prvi mož NKBM v slabih dveh mesecih poslal okrog trideset sporočil. Intenzivnost njune komunikacije je naraščala, ko je vlada odločala o tem, kateri tuji in domači institucionalni vlagatelji, torej skladi in pokojninske družbe, bodo lahko kupili delnice. »Prosim, če ne dovolite, da bi nekatere naše konkurenčne banke prek svojih satelitov izvajale sovražne nakupe v procesu IPO. Nekateri se zelo trudijo, da bi Probanko spravili v alokacijo (delnic; op. p.), a to bi bila popolna neumnost, saj država verjetno ni delala IPO zato, da bo prodala NKBM domači manjši konkurenčni družbi. Borutu sem poslal seznam domačih institucionalnih vlagateljev, ki bi bili smiselni, in prosim za podporo,« je Janši 29. novembra 2007, le nekaj dni pred velikim finalom projekta, pisal Kovačič, ki mu je Petek prepošiljal tudi vsa gradiva komisije.
Kovačičeve želje so padle na plodna tla, saj med poznejšimi lastniki delnic ni bilo Probankinih družb. Ob poznavanju ozadij tako verjetno ni naključje, da so zajetno količin delnic lahko kupili v Publikumu, ki je bil v dobrih odnosih s Kovačičem, in skladih Perspektive v lasti Darija Južne, takrat tesnega »poslovnega« prijatelja ministra Vizjaka, prek katerega je v vladi lobiral Kovačič. 2. decembra 2007, le dva dni pred dopisno sejo vlade, na kateri je ta določila ceno delnic in potrdila seznam kupcev, je Petek Kovačiču poslal naslednje sporočilo: »Matjaž, do 17.30 urgentno potrebujem kritiko in nov predlog glede na navedeno. To, kar predlaga Andoljšek, je popolni fiasko. Prosim, ne kliči nikogar in nobenemu ne razlagaj, da to imaš.« Še nekaj ur pred sejo vlade je premierjev tajnik Petek Kovačiču preposlal seznam izbranih vlagateljev, ki ga je dobil od Janše, in pripisal: »Preglej prosim tuje (vlagatelje, op. p.)«. Med njimi je bila na prvem mestu družba Everest Capital z Bermudskih otokov, kar je takrat razburilo medije in opozicijo, saj je iz lastništva hitro izginila in pri tem ustvarila visok dobiček.
Kovačič napovedal »tajkuna Šrota«
Korespondenca razgalja tudi podmizne dogovore o lastništvu slovenskih medijev. V NKBM so se namreč že spomladi 2005 pripravljali na nakup Večera. A načrte jim je prekrižal Boško Šrot. Delo, ki ga je obvladovala Pivovarna Laško, je namreč maja 2005 od Leykama odkupilo 20 odstotkov Večera, s čimer so lastniki, povezani s Laščani, že obvladovali večino največje časopisne družbe. Gre za »vojno«, je Petku 17. maja napisal Kovačič. V naslednjih dneh je Janši predlagal »strategijo pritiska« in popoln napad na Šrota prek davčne uprave, ATVP in varuha konkurence. A Kovačič očitno ni vedel, da se bo Šrot z Janšo že kmalu začel dogovarjati o največji podmizni prodaji v zgodovini Slovenije (Mercator) in najemu Dela v politične namene. »Gospod Šrot sicer nekaterim razlaga, da se misli srečati z vami na temo Večer. Ne vem sicer, ali so to zanesljive informacije in ali se boste res pogovarjali, želel bi le vedeti, kako naj usklajeno peljemo akcije, da ne bomo naredili kakšne škode ali še bolj zapletli situacijo. Gotovo pa je to ena pomembnejših naložb, ki jo je potrebno ohraniti, saj je očitno nekaterim neprijetno, ko so ugotovili, da bo vodstvo Večera dejansko nekatere stvari v uredniški politiki postavilo drugače, kot so nekaterim ljube (oziroma, kot so bile do sedaj),« je 26. maja 2005 Janši sporočil Kovačič.
Le dva dni prej je na premierja Janšo naslovil misel, ki se je kasneje izkazala za preroško: »Kolikor me občutek ne vara, so namreč (Laščani, op. p.) tako polni sami sebe, da res niso več realni v ocenah o ustreznosti svojih dejanj. Poleg tega pa se mi poraja tudi popolnoma strokoven pomislek njihovega delovanja, saj vsa podjetja, ki so jih do sedaj prevzeli, poslujejo slabše, kot pred tem. To pa je zanesljivo pot v sesutje hišice iz kart oziroma v vzpostavitev popolnoma nezdrave strukture v smislu tajkunov, kot smo to poznali na Hrvaškem, kar je vodilo v kar nekaj propadov njihovih bank.«
