»Impresivno.« S to besedo je slovenski povratek h gospodarski rasti pospremil Angel Gurria, generalni sekretar Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je bil včeraj na delovnem obisku v Sloveniji. A za močnejšo in vzdržno gospodarsko rast bo morala Slovenija narediti veliko več kot doslej, je še opozoril.

Preslikava iz leta 2009

Slovenska aktivnost na področju pomembnih reform v zadnjih letih še zdaleč ni bila tako impresivna, kot bi lahko dale slutiti številke o gospodarski rasti. Seznam priporočil OECD je posledično izredno podoben tistemu iz leta 2009, ko je bila Slovenija na pragu vstopa v družbo svetovne gospodarske elite.

Slovenski pokojninski sistem ostaja dolgoročno nevzdržen, zaradi česar OECD svetuje najmanj zvišanje upokojitvene starosti ali kar novo pokojninsko reformo. Premier Miro Cerar je sicer včeraj dejal, da vlada že intenzivno razpravlja o pokojninski reformi. A od razprave do ukrepanja je pogosto velik korak, kar dokazuje nekaj let trajajoča razprava o upravljanju državnih podjetij, ki še naprej dosegajo slabše poslovne rezultate kot zasebna podjetja. Nadaljevanje privatizacije je torej, podobno kot leta 2009, še naprej eno glavnih priporočil OECD. Ob tem že več let vztraja status quo na področju korporativnega upravljanja. Kljub oblikovanju Slovenskega državnega holdinga (SDH) imajo v OECD še danes podobne pomisleke kot leta 2009 in postavljajo pod vprašaj strokovnost vodstvenih kadrov v državnih podjetjih.

Na nekaterih ključnih področjih Slovenija tako ni naredila bistvenega napredka. Na drugih področjih rešuje vlado gospodarsko okrevanje v EU, ki pa še vedno ne pomeni obliža na najgloblje krizne rane, o katerih v OECD leta 2009 še niso razmišljali. Bankam v tedanjem poročilu ni bilo posvečenega veliko prostora. Danes sta nadaljevanje prestrukturiranja gospodarstva in sanacije bank dve ključni priporočili. OECD svetuje dodatno okrepitev vloge Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) pri sanaciji bank in podjetij. A za to so prepričani, da bi morala biti DUTB bolj avtonomna, zlasti pri privabljanju visoko izobraženih kadrov.

Slovenija pripravlja

Iz vsega navedenega je jasno, da Slovenija v nekaj manj kot petih letih ni optimalno izkoristila članstva v OECD, za katerega se je potegovala z jasnimi cilji in motivacijami. Po Evropski uniji, zvezi Nato, Združenih narodih je bila priključitev najbolj razvitim svetovnim gospodarstvom OECD veliko priznanje gospodarskemu razvoju Slovenije, a tudi velika priložnost. S članstvom OECD se namreč državi odpre nov svet mednarodnih študij, ki omogočajo neposredno primerjavo s konkurenti na trgu. »Slovenija je s članstvom v OECD dobila reference za šolstvo, zdravstvo, pokojninski sistem,« se spominja Mitja Gaspari, nekdanji finančni minister, guverner Banke Slovenije in prvi pogajalec pri vključevanju Slovenije v OECD.

Čeprav analize OECD na začetku mnogim slovenskim interesnim skupinam niso bile všeč, so po mnenju Gasparija vsaj spodbudile razpravo o možnih rešitvah. En tak primer je bil šolski sistem, kjer Slovenija resnih sprememb na žalost ni izpeljala. Podobno velja za upravljanje premoženja ali ustrezno vodenje javnih financ, le upamo lahko, da bo v prihodnje drugače. Ne nazadnje Slovenijo stane članstvo v OECD več kot pet milijonov evrov na leto, neumno bi bilo zavreči tako pomemben vir znanja. OECD ima denimo na področju pokojnin najbolj jasno opredeljen koncept kombiniranja javnega in zasebnega pokojninskega sistema.

Eden glavnih razlogov, da sodelovanje Slovenije in OECD ni bolj učinkovito, je sama organizacija sodelovanja. Vezni člen med Slovenijo in OECD je ministrstvo za zunanje zadeve, po mnenju Gasparija pa bi to moralo biti ministrstvo za finance. »Odnos OECD Slovenije je tako predvsem diplomatski in nima prave teže,« je prepričan Gaspari. Za to so zaslužni tudi na slovenskih ministrstvih, ki premalo aktivno sodelujejo z OECD. Državni uradniki iz 34 držav sicer tvorijo odbore OECD, ki so zadolženi za ocenjevanje napredka držav in oblikovanje idejnih rešitev za gospodarstvo, trgovino, znanost, izobraževanje, trg dela ali finančne trge.