To je enako, kot če bi me vprašali, kdaj sem nehal tepsti svojo ženo. Kakor koli odgovorim, je odgovor napačen. Mogoče je treba pod vprašaj postaviti vaše vprašanje. Ne strinjam se s podmeno v njem.
Zakaj pa ne?Zato ker se Slovenija koplje iz enega svojih največjih izzivov. Eden je generacijski. Je na poti iz centralno planirane ekonomije. Hkrati pa je na poti iz največje krize našega časa. Na poti iz obojega menja mentalitete, menja politike, spreminja logiko. To zahteva vsaj eno generacijo. Največja kriza, ki smo jo doživeli v našem življenju, je morala pustiti posledice. Vse je upočasnila. Bili ste v toku stalnega napredovanja, potem pa bum. Kriza udari. Zaradi strukture slovenske ekonomije jo je udarilo še posebej močno. To je majhna odprta ekonomija, ki je močno odvisna od izvoza. Nenadoma pa se svet ustavi. Jasno, da vas je prizadelo. Vprašanje je, kako se je odzvala Slovenija. Lahko rečem, da je naredila veliko reform, ki so bile potrebne, a ostalo ji je – tipično – še veliko domačih nalog. V izključno slovenskem kontekstu so ostale še pokojninska, zdravstvena, šolska in privatizacijska reforma. Vsi okoli vas se gibljejo zelo hitro. Vsi so izgubili tako veliko blagostanja, izvoza in delovnih mest, da se poskušajo zelo hitro ponovno postaviti na noge. Tekmovanje gre na nož. Vsi so skrajno agresivni.
S kom tekmujemo?Tako rekoč z vsemi v Evropi. V proizvodnji, v servisnem sektorju, tudi v poljedelstvu prihaja do dramatičnih sprememb. Povsod je enako. Za Slovenijo je le še bolj zapleteno. Ne samo, da ste morali izpeljevati reforme, ker ste bili v procesu oblikovanja tržne ekonomije, ki je odprta za investicije. Sredi tega procesa vas je udarila ekonomska kriza. Sedaj ste prisiljeni uporabljati pravilo Avisa.
Družbe za najem avtomobilov?Da. Ko greste v Avis najet avtomobil, vas pričaka napis: »Mi smo številka dve, zato se bolj trudimo.« Prihajam iz Mehike, ki je dežela v razvoju. Slovenija je večinoma razvita dežela z visoko stopnjo blagostanja, vendar je v procesu tranzicije. Mi smo vsi številke dve. Trg ima zdaj zelo malo potrpljenja. Vsega porabi za ZDA, Japonsko, morda za Nemčijo in potem je z njim skoraj konec. Vsi drugi smo številka dve ali morda celo tri. Ves čas smo pod pritiskom, ali se gibljemo dovolj hitro in ali sprejemamo resne odločitve. Vprašanje je, ali zadoščajo za tranzicijo in spremembe, ki jih potrebujete, da bi ohranili produktivnost in kompetitivnost? Tako lahko odgovorim na vaše prvo vprašanje, vendar se z vprašanjem še vedno ne strinjam.
Od tod je deset ur vožnje z avtomobilom do Grčije in sedem ur do Ukrajine. Če pogledamo proti vzhodu, se vprašujemo, ali reforme sploh delujejo. Pravkar ste podpisali sporazum z Ukrajino in ste v pogajanjih z Grčijo, med njima pa je ves Balkan. Ali se iz vaše perspektive to področje giblje v smeri, ki zagotavlja blagostanje prebivalstva?Blagostanje prebivalstva je zagotovljeno, če je celotna logika sistema javnih financ zastavljena tako, da je blagostanje na prvem metu. Problem je, da deluje le, če proizvedete dovolj bogastva. To je relativno drag sistem. Vprašanje je, kako lahko v enačbo vstavite več rasti. Pri monetarnih sredstvih in davčni politiki nimamo več manevrskega prostora. Edini odgovor so struktura, struktura, struktura in do neke mere institucionalne spremembe. Vendar so strukturne reforme bistvene. Strukturne reforme so zdaj tako pogost in domač izraz kot kruh ali mleko. Zveni skoraj kot panaceja, čudežno zdravilo za vse bolezni. Vsaka od strukturnih sprememb pa je težka in dolgotrajna, vsebuje politične kompleksnosti ter naleti na skupine na vkopanih položajih. Vse države pa se ne gibljejo z isto hitrostjo. Lahko vam dam objektivno oceno, ker smo opravili meritve. Paradoksno so največ reform izvedle Grčija, Irska, Portugalska, Španija, sedaj tudi Italija. Države, ki so bile pod velikim pritiskom trgov. Morda niso imele druge izbire. Mene skrbi, ker so veliki stebri območja evra manj ambiciozni pri programu reform. Majhne države, ki so veliko bolj ranljive, so se bolje obrnile.
Ukrajina vas skrbi. Položaj je tam povezan z Rusijo, ki je v evropskem kontekstu velik igralec. Ukrajina je od vsega začetka dramatično potrebovala strukturne spremembe. Veliko smo delali z njimi in potem trčili ob problem varnosti, ki je ogrozil teritorialno integriteto države. Grčija je v popolnoma drugačnem položaju. Imela je strahovit deficit, sedaj imajo surplus. Imeli so deficit na tekočem računu. Sedaj so njihove knjige urejene. Problem je precej velik dolg, vendar je koledar odplačevanja potegnjen daleč v prihodnost. A usmeriti se morajo na strukturna vprašanja in v izvajanje političnih odločitev. Sprejeli so namreč vse zakone, ki jih je bilo treba sprejeti.
Do ruskega vdora na Krim se je o mednarodni politiki govorilo v jeziku ekonomije. Potem pa je politična govorica skozi sankcije stopila v ekonomijo. Ali je bilo to za Evropo in Rusijo produktivno?OECD je zelo zanimiva zbirka držav. Med njimi je 21 evropskih. Evropa je močno zastopana. Imamo pa tudi ZDA. Ob tem imamo Kanado, kjer živi milijon in pol Ukrajincev, ki so kanadski državljani. Članice so tudi Nova Zelandija, Avstralija, Japonska, Mehika, Čile, Koreja. Članice so se odločile odložiti proces pristopa Rusije. Trajal je že pet let, pa smo ga ustavili, dokler se položaj v Ukrajini ne izboljša. Čakali bomo. Z Rusijo imamo odnose na tehnični ravni strokovnjakov. Sodelujemo v delovnih skupinah in specializiranih svetih. V našem interesu je, da sprejmejo najboljše prakse. Nočemo popolnoma prekiniti dialoga. Kar pa zadeva politične odnose, imate prav. Politično je grožnja ukrajinski teritorialni integriteti v očeh naših članic nesprejemljivo obnašanje. Dokler se položaj ne izboljša, ne bo mogoče niti razpravljati, da bi Rusija postala članica. Zelo smo zainteresirani za izboljšanje položaja in nadaljevanje pogajanj, na tej stopnji pa je vse ustavljeno.
Vtis je, da sta Rusija in Evropa ekonomsko in politično izgubili. Sploh vidite možnost, da se položaj izboljša?Minilo je šele eno leto, odkar smo sprejeli odločitev. Nekoliko zgodaj je soditi, kdo je pridobil in kdo izgubil. V konfliktu vedno vsi izgubijo. Vedno. Ampak kaj pa lahko članice naredijo, ko se soočijo z nesprejemljivim obnašanjem? Z našega stališča bi raje imeli pogajanja o pristopu Rusije k OECD. Ne govorim o članstvu v delovni skupini, o partnerstvu ali čem podobnem. Pet let smo se pogajali o polnopravnem članstvu. Mi smo v to vložili veliko, prav tako Rusi; ne bi želeli, da gre zdaj vse v nič. Toda med državami morajo veljati pravila obnašanja. Ali je s tem kdor koli kar koli pridobil? Ne. Mislim, da ne. Države se zelo težko odločijo za sankcije, za reagiranje na nesprejemljive stvari. Tako pač je. Če naj se politika spremeni, pa se mora spremeniti tudi položaj na terenu.
Ugotavljali ste, da je Slovenija ohranila najvišjo stopnjo egalitarnosti in najnižjo stopnjo prepada med revnimi in bogatimi v Evropi. Je to na vrednostni lestvici OECD prednost ali hiba?Da je Slovenija ohranila tako nizko stopnjo prepada med revnimi in bogatimi, je ena njenih največjih družbenih, političnih, ekonomskih in finančnih prednosti. To ni moralno-etična sodba ali občutek. Tako smo izmerili. Višja je stopnja neenakosti, manjša je gospodarska rast. Velika neenakost pa negativno vpliva na rast. To je pokazala ekonomska analiza mojih kolegov ekonomistov. To je velika prednost Slovenije. Obdržite jo. Zelo je dragocena.
Ampak prevladuje vtis, da prav strukturne reforme povečujejo prepad med revnimi in bogatimi in znižujejo življenjsko raven.Prejšnji petek ste evropski komisiji predstavili svoj program reform. Danes je prvi delovni dan po predstavitvi. Vsako reformo je treba presojati ne samo v luči ekonomske učinkovitosti in rasti, ampak v luči distribucijskih in socialnih učinkov. Treba jih je presojati tudi skozi prizmo blagostanja, enakost pa je eden od kriterijev. Slovenija je v dobrem položaju; ne vidim, zakaj bi jo, kar zadeva enakost, reforme potisnile v slabši položaj. Prihajam iz Mehike, kjer je stopnja neenakosti visoka. Ko apliciramo vse davke in prispevke, stopnja neenakosti ostane ista. Tukaj pa davki in prispevki za socialo delujejo. Pri reformah je treba paziti, da se ta prednost ohrani.
