Slovenska hokejska reprezentanca odšteva ure do začetka svojega osmega nastopa na svetovnem prvenstvu skupine A. Prizorišče tekmovanja v Ostravi na Češkem bodo spoznali danes popoldne, ko bodo prvič preizkusili tukajšnjo ledeno ploskev.
Slovenci so pred prihodom na Češko sinoči v Berlinu opravili še zadnji pripravljalni test pred sobotno premiero z Belorusijo. Proti primerljivi reprezentanci Nemčiji so izgubili po kazenskih strelih s 3:4 (1:0, 1:2, 1:1; 0:1; za Slovenijo so zadeli Klemen Pretnar, Anže Kopitar in Žiga Pance, pri kazenskih strelih pa Rok Tičar). Na tej tekmi se je Slovenija sploh prvič predstavila v popolni postavi, pred tem pa je zabeležila pet lahkih zmag proti Hrvaški, Japonski, Madžarski in Avstriji. Tudi v našem časopisu smo že opozarjali, da nobeden od tekmecev ni bil enakovreden slovenskim hokejistom, zato so se porajala vprašanja o smiselnem izboru nasprotnikov in realni moči izbrane vrste pred prihajajočim turnirjem v industrijskem mestu na skrajnem češkem vzhodu. Kljub vsemu veliko dejstev govori v prid slovenske reprezentance, ki se bo na šampionatu predstavila z odmevnim izhodiščem – sedmim mestom v olimpijskem Sočiju.
Kopitar pravično izbral kader
Selektor Matjaž Kopitar ni zgrešil pri objavi končnega seznama reprezentantov. V Ostravo je poslal najboljšo slovensko postavo, odkar Slovenija tekmuje na svetovnih prvenstvih elitnega razreda. Od vidnih udeležencev olimpijskih iger manjka le poškodovani David Rodman, a v primerjavi s prejšnjimi turnirji bosta zdaj na razpolago prva zvezdnika Anže Kopitar in Jan Muršak. Prvi je tovrstno tekmovanje v slovenskem dresu nazadnje okusil leta 2008 v Halifaxu v Kanadi, drugega pa v Ostravi čaka celo debitantski nastop v skupini A. Selektor Kopitar je v pravičnem duhu selekcioniral igralce in jih v primerno hierarhijo razporedil glede na hokejsko znanje in sposobnosti.
Udarna šesterica napadalcev ima pravzaprav vse lastnosti najuglednejših moštev. Povezava med Žigo Jegličem, Rokom Tičarjem in Robertom Saboličem odlično deluje že od njihovih začetkov resnega hokeja na Jesenicah. V Ostravi bodo imeli veliko oporo v napadu vsestranskih hokejistov Jana Muršaka, Anžeta Kopitarja in Jana Urbasa. Tretjo trojico napadalcev bodo sestavljali že 36-letni kapetan Tomaž Razingar, njegov pomočnik Marcel Rodman in sploh edini bolj izpostavljeni hokejist iz Ljubljane Žiga Pance. Njihove naloge bodo v nasprotju s tradicijo slovenskega tretjega napada na tovrstnih tekmovanjih to pot bolj usmerjene v ofenzivo. V četrtem napadu imata mesto vsaj na začetku zagotovljeno Aleš Mušič in Boštjan Goličič, medtem ko se bosta na tribuni verjetno izmenjavala Ken Ograjenšek in Miha Verlič. Obrambne vrste Slovenije so čvrste in izkušene, selektor Kopitar tukaj ne bi smel imeti večjih preglavic. Za začetek bo sedež na tribuni rezerviran za najmlajšega Miho Štebiha ali Žigo Pavlina. Prvi vratar bo pričakovano Robert Kristan, njegova zamenjava pa obetavni Luka Gračnar, pred katerim je kariera vzponov. Kot zanimivost dodajmo, da ima Kristan kljub bogatim izkušnjam in 130 nastopom za reprezentanco le eno zmago med elito, ko je Slovenija na Slovaškem 2011 premagala Latvijo.
To je bila tudi edina zmaga v skupini A za Matjaža Kopitarja, odkar je pred skoraj petimi leti prevzel selektorski položaj. Kopitar je bil dotlej na turnirjih najboljše šestnajsterice v Bratislavi 2011 in Stockholmu 2013 obakrat zadnji, ko je na skupno trinajstih tekmah kljub razmeroma všečni igri izgubil dvanajstkrat. V Ostravi bo že v tretjem poskusu lovil vsaj obstanek, kar je pred tem uspelo le Matjažu Seklju (2002) in Kariju Savolainenu (2005). Izkušeni profesor hokeja iz Skandinavije je bil v zadnjih letih pomemben Kopitarjev svetovalec, lani pa je dobil službo v finski reprezentanci. Kljub temu ima Matjaž Kopitar na voljo širok izbor pomočnikov, glede na vse okoliščine pa bi bilo vse drugo kot obstanek med elito veliko razočaranje za slovensko javnost. Ne gre pozabiti, da ima Slovenija v skupini vsaj tri realno premagljive nasprotnike (Belorusija, Norveška, Danska), kar ji celo odpira možnosti za sramežljiv pogled proti četrtfinalu.
Ugibanja o finančnem stanju HZS
Ob robu dogajanja okoli reprezentance so pozornost v zadnjem mesecu dni vzbudili tudi medijski zapisi o slabšem finančnem stanju v hokejski zvezi, ki so v javnosti sprožili različne interpretacije. Ne gre pozabiti, da si je zveza izposodila denarna sredstva za projekt Ostrava 2015, kar je že pred časom priznal njen predsednik Matjaž Rakovec. Spomnimo, da je selektor Matjaž Kopitar za Dnevnik že v začetku priprav na svetovno prvenstvo potrdil, da mu zamujajo mesečne plače, o čemer se je v hokejskih krogih namigovalo že več mesecev. Po naših informacijah je hokejska zveza selektorju in drugim trenerjem dolžna mesečna nadomestila iz celotnega koledarskega leta 2015. To so v HZS zanikali, a v luči tega odgovora ne gre prezreti več različnih dejavnikov, s katerimi bi dobili širšo sliko trenutnega finančnega stanja v HZS.
Treba je opozoriti na način, kako zveza tolmači dolg do trenerskega kolektiva v članski reprezentanci, ki glede na Kopitarjeve navedbe očitno obstaja. Ni nepomembno, da je generalni sekretar zveze Dejan Kontrec selektorju Kopitarju že ob njegovem ustoličenju decembra 2010 razložil, da bodo njegova izplačila zamujala, Rakovec pa je pred dnevi zatrdil, da HZS regulira obveznosti do trenerjev. »Regulirati pomeni, da so obveznosti do trenerjev sporazumno tako regulirane, da sistem pravilno deluje,« pojasnjuje prvi človek slovenskega hokeja, ki ni podal neposrednega odgovora na naše poizvedovanje, ali je zveza selektorju in trenerjem res obljubila izplačilo vseh zaostalih obveznosti do začetka prvenstva na Češkem. »Zavajajoče vprašanje. HZS izpolnjuje obveznosti v roku skladno z dogovorom,« je vztrajal Rakovec.
Obenem je zanimivo, kako je vrh zveze predvsem v zadnjem obdobju prek različnih medijskih hiš začel širiti trditev, da je dolg hokejske zveze ob Rakovčevemu naskoku na vrh organizacije pred petimi leti znašal kar 1,7 milijona evrov. Spomnimo, da je Matjaž Rakovec v prvem intervjuju za Dnevnik po imenovanju na čelo HZS povedal, da je dolg v tistem času znašal celo manj od milijona evrov. Po javno dostopnih podatkih je bil društveni sklad leta 2010 obremenjen za dobrih 1,1 milijona evrov, kar je bilo ugotovljeno tudi na skupščini ob koncu junija 2011. Hokejsko zvezo smo tako prosili za dokument, ki bi izkazal resničnost Rakovčevih najnovejših navedb, a so vprašanje označili za nerazumljivo, nadalje pa pojasnili, da je bilo v »letu 2010 veliko neknjiženih zunanjih bilančnih obveznosti, zato je bilo finančno stanje prikazano zavajajoče in je bilo nepredstavljivo neurejeno«. Očitek neposredno leti na prejšnje vodstvo pod Ernestom Aljančičem, podoben manever pa je Rakovec že pogosto uporabil kot priročen izgovor za nastali položaj.
