Tako kot pri mamilarskih kartelih, kjer smetano poberejo "kralji", podrejeni pa, glede na položaj, vedno manj, do drobtinic, ki jih pozobajo tisti "terenci" ki ponujajo prve zastonj paketke mulariji okrog osnovnih šol, gre igra tudi pri velikem kapitalu. Od Bildenbergove skupine, do podkupljenega državnega uradnika, z isto logiko "nebolečega" potovanja v odvisnost. - brez državnih meja, brez državljanstva. Obstaja pa zelo velika razlika: pri preganjanju mamilarskih združb se odvisniki obravnavajo kot žrtve in niso kriminalizirani, srednji "management" se spremlja, da bi izsledili "ta velike ribe" in, če se kdaj posreči kakšen ulov, za "kralja" ni rešitve. Kako pa gre pri velikem kapitalu? S kakšnim namenom je nizozemski bankir posodil denar grškemu bankirju? Kako je ta "plasiral" denar? Kdo je pri tem tvegal, kdo zaslužil in kdo plačuje zapitek, tako na Nizozemskem, kot v Grčiji? Kakšen je položaj bank po krizi? Kaj se bodo zmenili na prihodnjem srečanju Bildenbergove skupine? Dejstvo, da sedaj (no, pravzaprav, od nekdaj) nizozemski ali nemški delavec gleda na grškega, slovenskega ali španskega z viška in s prezirom, je utemeljeno še na eni, za moje pojme, napačni predpostavki in ta je, da so sistemi vrednot, ki jih je Mitja lepo opisal pri predstavitvi svojega prijatelja, skorajda rasno pogojeni. Nobenega dvoma sicer ni, da je stopnja koruptivnosti in velikost pravnih lukenj, ki omogočajo slepomišenja in luimparije, med "severom" in "jugom" skorajda neprimerljiva. Ampak, mišljenje, da je to pogojeno tudi z razlikami v vrednotnem sistemu posameznih državljanov, je, po mojem mnenju, nesprejemljiva. Najbolj oprijemljiv dokaz za to je, kako se investitorji s "severa" hitro prilagodijo luknjam in koruptivnosti "južnih" sistemov in jih pri tem prav nič ne omejuje njihov notranji sistem vrednot. Kdo bo kupil Telekom?
Peter Beltram
