Pravna mnenja o tem, kaj se bo dogajalo s primerom Patria v ponovnem sojenju, so deljena. Zdi se, da gre za kompleksno vprašanje, ki se ga v svojem ločenem mnenju dotakne tudi ustavni sodnik Mitja Deisinger. Po njegovem mnenju je sicer povsem jasno, da morajo za Janšo in soobtožene upoštevati starejši in milejši kazenski zakonik, po katerem zadeva Patria čez slabe štiri mesece že zastara. Novi kazenski zakonik namreč določa, da je v ponovnem sojenju zastaralni rok dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe, stari kazenski zakonik pa te izjeme ne pozna, temveč govori le o absolutnem zastaralnem roku, ki je v primeru Janše 10. avgust 2015. Glede na to, da je za obtožence vedno treba upoštevati milejša določila, se zdi najbolj logično, da bi tudi za Janšo, Črnkoviča in Krkoviča veljal zastaralni rok po stari zakonodaji.
Ustavni sodniki včasih drugače
Toda zadeva še zdaleč ni tako preprosta in se bržkone lahko še zaplete. Prav ustavno sodišče je v primerih zastaranja po starem kazenskem zakoniku sprejelo stališče, da se mora ponovno sojenje tudi v kazenskih primerih, ki se nanašajo na staro zakonodajo, končati v dveh letih po razveljavitvi sodbe, kot veleva nova zakonodaja. Leta 2008 je namreč razvpiti trgovec z orožjem Adolf Štorman prav zaradi (ne)zastaranja sprožil postopek za oceno ustavnosti, saj je ponovljeno sojenje proti njemu teklo celo prek absolutnega zastaralnega roka. Takšna praksa je bila posledica načelnega mnenja vrhovnega sodišča, ki ga je ustavno sodišče tedaj ocenilo kot »zapolnjevanje pravne praznine«.
To zapolnjevanje pravne praznine z načelnim mnenjem, po katerem se lahko novo sojenje po razveljavitvi sodb z izrednimi pravnimi sredstvi podaljša tudi v neskončnost, so argumentirali s stališčem, da je novo sojenje po že ugotovljenih nepravilnostih na vrhovnem (ali ustavnem) sodišču tako ali tako lahko zgolj v korist obtoženca, ki lahko v ponovnem sojenju doseže bodisi oprostitev ali pa nižjo kazen, nikakor pa ne višje.
Ker je Štormanova pobuda za oceno ustavnosti na mizo ustavnih sodnikov prišla šele dva meseca pred tem, ko je začela veljati nova kazenska zakonodaja, so tudi ustavni sodniki za vmesno obdobje in za nazaj (torej tudi po stari zakonodaji) določili dodatni dveletni zastaralni rok za primere, ki se na prvo stopnjo vrnejo s pomočjo izrednih pravnih sredstev in ne z redno pritožbo na višje sodišče.
Za takšno rešitev je takrat glasovalo pet od sedmih ustavnih sodnikov. Proti sta bila le sedanji predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič in Ciril Ribičič, ki je tudi napisal ločeno odklonilno mnenje, v katerem je zavzel stališče, da bi v primerih po stari zakonodaji absolutni zastaralni rok moral veljati prav v vseh primerih.
Celo odvetniki obtoženih z različnimi mnenji
Da bi moral vsekakor obveljati absolutni zastaralni rok po milejši stari zakonodaji, ki je tik pred vrati, je prepričan Črnkovičev odvetnik Dejan Marković. Odvetnik Janše Franci Matoz pa se strinja, da bi moral za obtožene veljati dvoletni rok za ponovno sojenje.
Na stališče odvetnikov (končno besedo bo imelo ljubljansko sodišče) bo zagotovo vplivala tudi ocena, kako močno orožje bo odločba ustavnega sodišča v ponovnem sojenju in kakšnega rezultata se lahko nadejajo. Na ljubljanskem okrajnem sodišču bo spis Patria v roke dobil nov sodnik, ki bo moral najprej preveriti obtožni predlog, se prebiti čez listine in razpisati narok. Matoz je včeraj sicer izrazil pričakovanje, da bo novi sodnik po hitrem postopku zavrgel že obtožni predlog tožilstva in da do naroka niti ne bo prišlo.
