V šahovski partiji Aten in mednarodnih posojilodajalcev z vsakim dnem raste vložek obeh strani, ki se tudi na jutrišnjem srečanju v Rigi očitno ne bosta premaknili iz pat pozicije. Grki finančnim ministrom ne bodo predstavili novega programa reform, s katerim bi si prislužili zadnji, 7,2 milijarde evrov vredni obrok pomoči.
»So meje, ki jih ne bomo prečkali,« zagotavljajo v Sirizi, ki ne pristaja na nadaljnje zniževanje plač in izvajanje varčevalnih ukrepov. Vendar na drugi strani tudi sama ne ponuja oprijemljivih reform z jasnimi številkami in datumi. Čas medtem neusmiljeno teče. »Siriza je pod izrednimi pritiski, ki ne prihajajo le iz tujine, temveč tudi od grških zasebnih medijev, ki zastopajo interese kapitala,« je za Dnevnik ocenil položaj grški novinar Nikolas Cimpidas. Kljub temu med Grki ne vidi panike: »V zadnjih letih sem videl že precej bolj zaskrbljene obraze.«
Bankrot Grkov bi udaril tudi Slovenijo
Grško levico, ki je pometla s konkurenco na januarskih izrednih volitvah, kljub temu podpira »le« še 45,5 odstotka Grkov, medtem ko je še februarja z odobravanjem spremljalo pogajanja v Bruslju kar 72 odstotkov Grkov. Bolj kot raven podpore Sirizo skrbi hitrost, s katero se ta krha. Če so se Grki na atenskih ulicah še februarja zbirali v tisočih in – precedenčno – spodbujali delo vlade, sedaj nemo čakajo na razplet pogajanj, ki lahko v skrajnem primeru vodi skozi vrata območja evra in v objem drahme.
»Evropski trgi in politika se pripravljajo na oba scenarija,« ocenjuje ekonomist dr. Mojmir Mrak, ki je bil še v začetku leta prepričan, da do bankrota in odhoda Grčije iz območja evra ne bo prišlo. A položaj se zapleta. Evropa na eni strani ne želi pristati na odpis dolga, Siriza pa ne želi pozabiti predvolilnih zaobljub in se vdati zahtevam posojilodajalcev.
Čeprav se Mrak ne strinja z načinom reševanja evropske krize, hkrati meni, da je Grčija na pogajalsko mizo prinesla občutno premalo. Že res, da je morala Grčija v preteklih letih znižati plače za 25 odstotkov in da so varčevalni ukrepi skrčili gospodarstvo za 27 odstotkov, vendar Grki hkrati niso opravili nekaterih ključnih reform. S trdnimi pogajalskimi stališči tako verjetno ne bodo omehčali Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke, Bruslja ali Berlina. Nekoliko aroganten nastop grških političnih prvakov gre v nos zlasti Nemcem. Razplet je tako izredno težko napovedati, vsekakor pa morebitnih zapletov ne gre jemati zlahka.
»Moramo biti odkriti. Misliti, da bankrot Grčije ne bi imel velikih posledic za območje evra, je zmotno,« je prepričan Mrak, ki opozarja, da bi najhujši udarec padel po evropski periferiji, kamor sodi tudi Slovenija.
Stopnjevanje pritiskov
Evropa v pogajanjih z Grki stavi na klasične prijeme, ki vključujejo konstantno prelaganje odločitve do trenutka, ko vlade zadolženih držav pokleknejo pod bremeni bližajočega se bankrota. Ob tem želijo povzročiti razdor v vladi, dodaten vzvod pa drži v rokah Evropska centralna banka, ki zaostruje pogoje izredne likvidnostne pomoči (ELA) grškim bankam. Zavarovanja bodo morala po novem doseči vsaj 50 odstotkov vrednosti posojil ECB, ki jih imajo grške banke trenutno za 74 milijard evrov. Od njih so vse bolj odvisne. Zasebni sektor ima namreč danes le 140 milijard prihrankov v grških bankah – 100 milijard manj kot leta 2009. Samo letos so Grki iz bančnih računov odnesli več kot 20 milijard evrov.
A Sirize pritiski očitno še ne bodo zlomili, doslej uspešen recept ne deluje več. Cimpidas je prepričan, da je Grčija je danes drugačna: »Vlada je pripravljena sprejeti igro kreditorjev in jo igrati do zadnje sekunde.« Vprašanje je, za kaj namerava porabiti pridobljeni čas. Je to zgolj pripravljanje volilcev na nepriljubljene ukrepe, ki bi sledili upoštevanju želja Bruslja in Berlina, ali priprava na alternativno rešitev. Vpeljavo vzporedne valute ali bonov (alternativa bankrotu, ki se omenja v medijih), s katerimi bi vlada plačevala svoje dolgove do državljanov, je namreč težko izvesti čez noč.
Grške skrivne rezerve
Grčija je ob tem v zadnjih dneh potegnila dva asa iz rokava. Ob negodovanju županov lokalnih skupnosti je zaplenila sredstva v občinskih blagajnah. Z 2,5 milijarde evrov bo lahko poplačala 1,7 milijarde evrov visok račun za plače in pokojnine ter 750 milijonov evrov za vračilo obroka posojila Mednarodnemu denarnemu skladu.
Dodatno likvidnost bi lahko prineslo spogledovanje z ruskim plinskim velikanom Gazpromom, ki želi graditi plinovod čez Grčijo. V primeru dogovora naj bi bil Atenam pripravljen vnaprej nakazati pet milijard evrov za podaljšanje plinovoda, ki bo tekel čez Turčijo.
Koliko denarja sploh potrebuje Grčija letos? Letos mora Evropski centralni banki vrniti 6,7 milijarde evrov, Mednarodnemu denarnemu skladu pa 9,8 milijarde evrov, za kar ima po oceni bruseljskega inštituta Bruegel več kot dovolj denarja. Lansko jesen je imela Grčija namreč 86 milijard evrov finančnega premoženja. Tudi po črnem scenariju jih ima danes več kot 30.
