Grški vladi, ki je doslej nekako našla denar za to, da je poravnala obveznosti iz posojil, to vse težje uspeva. Dvanajstega maja morajo Grki Mednarodnemu denarnemu skladu nakazati 770 milijonov evrov ter 8. in 15. maja refinancirati kratkoročne obveznice v skupni vrednosti 3 milijarde evrov.
Tako v Evropski uniji kot tudi pri Mednarodnem denarnem skladu so do Aten nepopustljivi. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je včeraj v Washingtonu dejal, da ne verjame, da bi naslednji teden v Rigi finančni ministri evroskupine v resnici sprostili še preostali denar iz dosedanjega programa pomoči, Atene so za to doslej pokazale premalo pripravljenosti za reforme. Hkrati še nimajo dovolj podatkov institucij, kot zdaj imenujejo nekdanjo trojko; ti se pritožujejo, da v Atenah nimajo dostopa do ministrstev in tamkajšnjih podatkov, zato tudi ne morejo oceniti, kakšno je trenutno denarno stanje v helenski republiki. Kljub temu denar še ni izgubljen, Evropska unija je čas trajanja programa pomoči podaljšala do konca junija, pri čemer bodo finančni ministri evroskupine zadnji obrok pomoči v Atene nakazali le, če bodo te pokazale resno pripravljenost za izvedbo zahtevanih reform.
Finančni minister prosil za odlog plačila
Grški finančni minister Janis Varufakis naj bi po poročanju Financial Timesa ob robu spomladanskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada v Washingtonu pri direktorici sklada Christine Lagarde poizvedoval, kaj bi pomenilo, če bi Atene zaprosile za odlog plačila naslednjih obrokov posojil, ter si prislužil košarico.
Za novinarje je Varufakis to zanikal, a ga je Lagardova postavila na laž, ko je novinarju, ki jo je povprašal o tem, odgovorila, da je dobro obveščen, in hkrati dejala, da doslej še nobena od gospodarsko razvitih držav ni prosila za odlog plačila. To je res storilo nekaj držav v razvoju, vendar mednarodni denarni sklad s takšnimi odlogi nima dobrih izkušenj.
Schäuble: Iščite denar tudi v Moskvi in Pekingu
Nemški finančni minister Schäuble je Grkom priporočil, naj iščejo vire financiranja tudi zunaj Evropske unije, v Moskvi in Pekingu, vendar utegnejo imeti pri tem precej težav. Obrestna mera za grške desetletne obveznice je medtem zrasla na 13 odstotkov, bonitetna agencija Standard&Poor pa je v sredo znova znižala bonitetno oceno Grčije.
Medtem ko je Schäuble precej skeptičen glede tega, da bi z Atenami kmalu dosegli dogovor, ki bi omogočil izplačila zadnjega obroka pomoči, so v Atenah precej bolj optimistični. Janis Varufakis je v Washingtonu dejal, da so pripravljeni na kompromise, ne da bi se pri tem sami kompromitirali, predsednik grške vlade Cipras pa pravi, da so se s pogajalci Evropske unije poenotili že v vrsti točk, kot je denimo pobiranje davkov, boj proti korupciji in pobude za spremembe davčnega sistema v smeri, da bi obremenil tiste, ki so davke še sposobni plačevati.
Po njegovih navedbah pa se še vedno ne strinjajo na nekaterih ključnih področjih, kot so trg dela, pokojninska reforma in privatizacija državne lastnine. Kljub temu da mnogi ugibajo o izstopu Grčije iz evroskupine, je Varufakis povedal, da Grki prostovoljno ne bodo izstopili. Nekateri zato ugibajo, da bi Grčija lahko začasno uvedla tudi vzporedno valuto in na tak način plačala državne uslužbence. V Berlinu pa menda obstaja tudi scenarij, kaj bi se zgodilo, če grška država bankrotira, a Grčija vendarle ne zapusti evra.