Danes vemo, da so sanje zgolj nočno »čiščenje in pospravljanje po možganih« oziroma nočna aktivnost v fazi rahlega spanca, ki ga zaznamujejo REM-faze, med katerimi možgani premlevajo vse tisto, kar nas zavedno ali nezavedno tare (pa naj bo pozitivno ali negativno). Kljub temu, da vemo, da sanje nimajo skritega pomena, radi včasih pokukamo v sanjsko knjigo in se pozanimamo, kakšen bi lahko bil njihov pomen.
Sanje in vraževernost
Tako kot sanj včasih nismo razumeli v razviti Evropi, jih seveda niso niti ameriški staroselci. In tako je pri severnoameriškemu plemenu Ojibwe, ki je bilo četrto največje ljudstvo na območju ZDA in Kanade, nastal lovilec sanj – preprost predmet, ki ga danes najdemo v domovih po vsem svetu, ki naj bi odganjal težke sanje. Dejstvo, da ga pogosto najdemo prav v otroških sobah, je povsem razumljivo – najmlajše nočne more zaradi njihovega nerazumevanja še posebno prestrašijo.
Predmet, izdelan iz vrbove veje, oblikovane v krog, na katerega je napeta mreža, okrašen pa je s svetimi predmeti (peresi in biserčki), velja danes za indijanski simbol na splošno, zaradi njegove »ljubke ideje« odganjanja slabih sanj pa so ga hitro posvojili vsi prebivalci Amerike. Zaradi tega naj bi bil hkrati tudi simbol sprave – a mnogi potomci staroselcev danes opozarjajo, da je postal lovilec sanj prekomerno komercialen in ga zato niti nimajo več za nekaj svojega ter posebnega.
Stara indijanska legenda
Legenda pravi, da je nekoč v ljudstvu Ojibwe za blagor otrok skrbela pajkovka, imenovana Asibikaaši, a ker so se družine veliko selile in živele na velikem območju, ni mogla do vseh otrok. Da bi jih lahko zaščitila, je njihovim mamam in babicam naročila, naj naredijo lovilce sanj iz vrbovih vej, na katere namestijo njeno prejo. Lovilec naj obesijo k vhodu oziroma v bližino otrokovega ležišča, da bodo prišle do njega zgolj lepe sanje, grde pa bodo ostale ujete v mreži in se bodo takoj, ko nanje posije jutranje sonce, izničile.
Ojibwe so verjeli, da lovilci sanj ulovijo slabe sanje, lepim pa dovolijo, da zdrsnejo na peresa, ki visijo na obroču, in se po njem spustijo k otroku. Lovilec sanj je spremljal vsakega otroka že od rojstva dalje in je bil obešen nad vsako zibelko.
Izdelajte lasten lovilec sanj
Kljub temu, da lahko lep lovilec sanj kupite v trgovinah, boste vašega otroka v to, da lahko takšen predmet odganja grde sanje, najlaže prepričali, če ga izdelate sami – skupaj z njim. Lovilec sanj mora biti po izročilu okrogel ali v obliki solze.
Osnova naj bi bila iz zvite vrbove veje, povezane z vrvico, a uporabite lahko tudi kovinski ali plastičen obroč, ne nazadnje pa tudi obroč iz valovite lepenke. Najprej v obroču z nitjo ali tanko prejo oblikujte pajčevino, nato pa ga ovijte v volno ali usnjen trak (obroč iz lepenke naj otrok pobarva, pajčevino pa enostavno prišijete v notranjost s šivanko). Pri ovijanju obroča ne pozabite na zanko za obešanje ter nekaj daljših trakov, ki bodo z obroča viseli ob straneh in spodaj. Na trakove nanizajte biserčke ter navežite nanje peresa oziroma pritrdite druge drobne predmete, ki otroku veliko pomenijo.
Težke sanje »stresite« skozi okno
Lovilec sanj obesite na okno otroške sobe, da bo zjutraj nanj posijalo sonce. Če ga boste obesili nad posteljo, kjer sončni žarki zjutraj ne bodo posijali nanj, pa naj ga otrok zjutraj sname in »vsebino« mreže oziroma ujete grde sanje enostavno strese skozi okno. Pa lepe sanje vam želimo!
Vir: www.dormeo.net
