Lana Ščuka je bila ena od junakinj finala med odbojkaricami Calcita Volleyballa in Nove KBM Branik. Odbojkarice kamniškega Calcita so pretekli teden osvojile svoj drugi naslov državnih prvakinj, potem ko so na peti, odločilni tekmi finala suvereno premagale tekmice mariborskega Branika. Med najopaznejšimi posameznicami v vrstah novih slovenskih prvakinj je bila Lana Ščuka, ki je v finalni seriji dosegla skupno 93 točk, kar je prav gotovo hvalevreden dosežek za športnico, ki je šele dobro zakorakala v polnoletnost.
»Glede na to, da smo sezono začele slabo, se je na koncu za vse nas dobro končalo, celo nad pričakovanji. Priznam, tudi sama sem bila v uvodu v sezono v strahu, saj je name v primerjavi s preteklimi leti padlo večje breme odgovornosti. A bolj ko je šla sezona proti koncu, bolje smo se soigralke na igrišču razumele, posledično pa sem nato tudi sama vse lažje igrala in se sprostila,« sezono v nekaj stavkih povzame najstnica, vesela, da je naslov s soigralkami osvojila v gosteh, saj so s tem tudi tamkajšnjemu občinstvu dokazale, da njihov uspeh ni prišel naključno, temveč je bil plod trdega dela.
Čeprav je prvenstvo že zaključeno, Lana prav veliko časa za počitek ne bo imela, saj jo po majskih počitnicah že čakajo priprave s slovensko mladinsko reprezentanco, ki bo v Rusiji nastopila na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Želja odbojkarice je seveda nastopanje za člansko izbrano vrsto, a ob tem priznava, da bo za vidnejšo vlogo v njej morala izpopolniti nekatere elemente v igri. »Servis je zagotovo tisti, ki bi ga lahko izvedla stokrat bolje. Vsi mi namreč pravijo, da ne znam servirati, na ta račun pa zato pade tudi marsikatera šala. Tu prednjači zlasti pomočnik trenerja Aljoša Jemec.«
Največja želja in cilj 18-letnice je živeti od odbojke. Kot pravi, možnosti za to obstajajo, vprašanje je le, ali jih bo uspela izkoristiti. »Seveda si želim igrati v tujini. Ali se bo to zgodilo že po srednji šoli ali po končanem faksu, pa bomo še videli,« se skrivnostno namuzne dijakinja šišenske gimnazije in pristavi: »Pogovarjala sem se o morebitnem odhodu v Združene države Amerike, vendar nad tem nisem pretirano navdušena. Mnogo bolj me privlači igranje v Italiji, morda Srbiji. Zdi se mi, da se tam igra res dobra odbojka.«
Da mladenka igra odbojko, ni naključje, saj sta se z njo ukvarjala tako oče kot mama, sama pa jo trenira že vse od drugega razreda. »Doma je skoraj neprestano govor o odbojki, veliko je tudi nasvetov, ki pa jih nerada poslušam, saj ne morem vedno delovati tako, kot bi si želeli drugi,« pravi Lana, ki te dni v odbojki neizmerno uživa. »Ni lepšega, ko igraš v končnicah tekmovanj in na koncu nekaj dosežeš, osvojiš. Če bi lahko, bi zdaj trenirala po cele dneve in še enkrat igrala finale državnega prvenstva, tako zelo mi je bilo všeč.«
