Sredozemsko morje postaja množičen grob

Krizni sestanek zunanjih ministrov članic EU

»Naša politična in moralna dolžnost je, da prevzamemo odgovornost,« je na kriznem sestanku zunanjih ministrov članic EU v Luksemburgu dejala Federica Mogherini, visoka predstavnica EU za zunanjo politiko. »Sredozemsko morje je naše in vesti se moramo kot Evropejci. Gre za naš interes in našo kredibilnost. Evropsko unijo smo zgradili na temelju zaščite človekovih pravic, človekovega dostojanstva in človeških življenj. Pri tem moramo vztrajati.«

Težava Evropske unije je, da reševanje beguncev prepušča tistim, ki so najbolj na udaru – torej Italiji, Malti in Grčiji. Italija je do novembra lani izvajala operacijo Mare Nostrum, ki se ji je med drugimi pridružila tudi slovenska ladja Triglav, vendar so večinoma sami – resda s pomočjo evropskega denarja – v enem letu rešili več kot sto tisoč življenj. Od konca lanskega leta pa v Sredozemlju deluje le še operacija Triton, ki jo vodi evropska agencija za zaščito meja EU Frontex. Stane 2,9 milijona evrov na mesec in vključuje sedem ladij, en helikopter ter štiri letala. Omejena pa je na delovanje 30 navtičnih milj od obale ter namenjena predvsem »zaščiti meja« in ne pomoči beguncem.

Dramatičen apel na pomoč je svojim kolegom v Evropski uniji že v nedeljo naslovil predsednik italijanske vlade Matteo Renzi. »Italija se s problemom čedalje večjega števila ljudi, ki se iz držav, ki jih pretresajo vojne in krize, preko afriških obal podajo čez Sredozemsko morje na pot v Evropo, ne more več soočati sama in mu preprosto ni kos. Zato se mora to breme razdeliti tudi na druge evropske države,« je dejal in zahteval, naj se voditelji evropskih držav kar najhitreje sestanejo na izrednem vrhu. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je včeraj izredno zasedanje evropskih voditeljev napovedal za četrtek.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Zeid Ra'ad Zeid Al-Hussein je Evropski uniji očital, da je v begunski politiki povsem odpovedala. »Od začetka leta se ob obalah Libije vsak teden utopi okoli sto beguncev in migrantov. To je humanitarna kriza, ki jo je treba nasloviti takoj in s skupnim evropskim odzivom, brez nadaljnjega vitja rok in zatiskanja oči,« se mu je pridružil John Dalhuisen, direktor Amnesty International za Evropo in srednjo Azijo.

EU gluha za zahteve nevladnikov

Nevladne organizacije zahtevajo možnosti legalnega in varnega vstopa beguncev v Evropsko unijo, razmišljajo tudi o posebnih centrih v državah izvora, v katerih bi lahko begunci vložili prošnje za azil, in o posebni humanitarni vizi. Hagen Kopp, predstavnik nevladne organizacije Watch the Med, pa celo zahteva, naj Evropska unija v afriška pristanišča pošlje trajekte, ki bodo beguncem omogočili varen in legalen prehod Sredozemskega morja, oziroma jim omogoči potovanje z rednimi trajektnimi linijami. Kopp trdi, da je spričo človeške tragedije, ki se je zgodila, to celo moralna obveza evropskih voditeljev, če v resnici hočejo reševati človeška življenja in zavreči očitke, da takšne katastrofe po tihem »odobravajo« za uspešno zastraševanje tistih, ki načrtujejo podobno pot.

Evropska komisija naj bi v četrtek predstavila program v desetih točkah za odziv na tragedijo. Čeprav o njem še niso znane vse podrobnosti, se že kaže, da Evropska unija v veliki meri ostaja gluha za velik del pozivov kritične javnosti.

Naj se učijo iz boja proti piratom

Evropska komisija naj bi tako predlagala podvojitev števila ladij, ki delujejo v operaciji Triton, za kar naj bi zagotovili tudi več denarja. Evropska unija naj bi se učila tudi iz izkušenj boja proti piratom pred somalsko obalo, tako da bi lahko uničila čolne, ki jih tihotapci uporabljajo za prevoz beguncev čez Sredozemsko morje. Načrt naj bi predvidel tudi pravičnejšo in bolje nadzorovano razdelitev beguncev, ki so že prispeli v Evropsko unijo – 5000 beguncev naj bi razdelili med članice Evropske unije, kasneje pa bi se njihovo število lahko povečalo na 10.000. Nemški minister za notranje zadeve Thomas de Maizière je Italiji in Grčiji že ponudil pomoč pri sprejemu beguncev.

Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija ugotavlja, da se največ beguncev zateče v države, ki niti same nimajo dovolj močnega gospodarstva in se šibijo še pod tem bremenom: »Večina beguncev iz Sirije se je zatekla v pet sosednjih držav; zgovoren in žalosten je podatek, da so Združeni narodi 380.000 teh beguncev opredelili kot posebej ranljive (žrtve mučenja, posilstev, s hudimi zdravstvenimi težavami…), za katere bi morale ostale države ponuditi mesta za preselitev.« Ves svet je ponudil le okoli petino teh mest, vključno z dovolj bogatimi državami, ki bi si lahko privoščile več. Slovenija ni ponudila še nobenega mesta za takšno preselitev. Zgovoren je tudi podatek, da je evropska komisija Grčiji med letoma 2011 in 2013 namenila več kot 227 milijonov evrov, da bi begunce in migrante zadrževala zunaj ozemlja EU, v istem obdobju pa manj kot 20 milijonov evrov za pomoč pri njihovem sprejemanju.

Franci Zlatar iz Slovenske filantropije ocenjuje, da bi bil resnično učinkovit ukrep skupna evropska migracijska politika, ki bi jasno določala odgovornosti posamezne evropske države do beguncev. Za začetek bi morala Evropa omogočiti legalne poti za begunce do svojih ozemelj. Vzpostaviti bi morala dostopen in učinkovit azilni sistem, verjetno tudi določiti kvote, koliko beguncev mora sprejeti posamezna država. Bistveno več pozornosti bi morala nameniti tudi programu ponovne naselitve, s katerim bi lahko evropske države begunce preselile neposredno iz tako imenovanih tretjih držav.