»Kot je bil vestnik ves čas glasilo planincev, je bil tudi glasilo vseh Slovencev. Vrednote so se spremenile, bralne navade tudi, poslanstvo pa ostaja enako. Presenetljivo je že to, da kljub nizki nakladi ni nikoli ugasnil. Avtorji vanj pišemo zaradi ljubezni do gora, ne zaradi honorarjev,« je ob robu sobotne slovesnosti ob 120. obletnici Planinskega vestnika v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani povedal Dušan Škodič, ki je vestnikov sopotnik in sodelavec že 21 let.
Od postavitve Aljaževega stolpa
V zadnji številki je vestnik razkril načrte za postavitev observatorija, gondole in smučišč na vrhu Triglava. Razkritje, za katerega ve le malokdo. »To je dodana vrednost strokovne revije,« se strinja Škodič. Čeprav je Planinski vestnik preživel več držav, dve svetovni vojni in številne druge pretrese, pa prav ob častitljivi obletnici, ki se navsezadnje pokriva s prav tako 120. obletnico postavitve Aljaževega stolpa, doživlja nove težke čase.
Planinska zveza, ki vestnik izdaja, se je namreč lani odločila, da naročnino na Planinski vestnik izvzame iz članarine A in A+. Namesto vestnika so člani, ki plačujejo najvišjo članarino, zdaj deležni odličnega nezgodnega zavarovanja z asistenco v tujini. Posledice so pričakovane. Padlo je število A-članov zveze in padla je naklada Planinskega vestnika. Za tisoč. Po zadnjih podatkih ima Planinski vestnik zdaj komaj 3935 naročnikov, še kakih 500 revijo kupi v prosti prodaji. Glede na to, da ima zveza 54.000 članov in da se ima po nekaterih ocenah 300.000 Slovencev za planince, je to hudo skromna številka. Sploh za izjemno strokovno revijo, ki prinaša zanimive zgodbe, poučne strokovne tekste, intervjuje, doživetja gornikov in namige za izlete. »Nekaj bodo morali ukreniti, približati se bo treba bralcem, iti dobesedno med planince,« je bilo slišati na slavnostni akademiji v Slovenskem planinskem muzeju. Gre za revijo, ki je pospremila postavitev Aljaževega stolpa, gradnjo koče na Kredarici, ureditev prvih slovenskih planinskih poti, drznost prvih plezalcev doma in pozneje podvige vrhunskih alpinistov v Himalaji.
Primerljiv s tujimi revijami
»Planinski vestnik vpletamo v vse pore našega delovanja, podpiramo ga tudi finančno, saj v njegov, kakih 160.000 evrov visok letni proračun prispevamo 18.000 evrov iz naročnine in še 20.000 po sponzorjih in javnih razpisih. Planinski vestnik je osrednja revija slovenskih ljubiteljev gora. Nima konkurence in moramo ga ohraniti. Je pa število naročnikov skrb zbujajoče nizko,« je dejal predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik. Urednik Vladimir Habjan je ob tem poudaril, da dobra tretjina naročnikov ni članov Planinske zveze. »V kakšni kondiciji smo, bomo videli čez kak mesec ali dva. Zaradi odločitve PZS, da naročnina ni več del članarine A, sem pričakoval še nekoliko večji osip. Poudaril bi rad, da delamo revijo za naše bralce, za planince. Smo pa vsi amaterji in to počnemo v prostem času. Kot ni recepta, zakaj je vestnik obstal 120 let, ga ni, kako jih bo naslednjih 120. Bistvo je v tem, da načrtno delamo z dobrimi avtorji, jih iščemo, vzgajamo, spodbujamo k pisanju,« je dejal Habjan.
Dolgoletni sodelavec Planinskega vestnika in avtor več knjig Marjan Bradeško je vodil zanimivo okroglo mizo o pomenu vestnika. Dejal je, da gre za revijo, ki je mnoge pripeljala v kraje, ki jih sami ne bi nikoli našli: »Prinaša ogromno veselja in dobre volje.« Dolgoletni predsednik Planinske zveze Slovenije Tomaž Banovec je pripomnil, da bi rad videl, da vestnik preseže okvirje planinstva in se obrne še h kakšnemu širšemu družbenemu problemu, ki je seveda lahko povezan s planinami, naravo, ljudmi. Slikar, himalajec in avtor Danilo Cedilnik je potrdil, da je vestnik povsem primerljiv s podobnimi strokovnimi revijami v tujini. Starosta slovenskih gorskih reševalcev France Malešič ni pozabil na vzgojni vidik Planinskega vestnika: »Šele ko začnemo brati stare številke, vidimo, koliko truda, informacij in predstavitev je doslej ponudil Planinski vestnik. Navdihuje nas s samozavestjo. Brez vestnika ne bi bilo zavednega, samozavestnega slovenskega planinstva in vsem Slovencem smo lahko za vzgled,« je dejal Malešič in poudaril, da je Planinski vestnik edini preživeli arhiv Planinske zveze in gorskih reševalcev.
Leta 2012 se je po dobrih desetih letih namreč končal projekt digitalizacije vseh številk Planinskega vestnika. Danes so vsi izvodi od leta 1895 naprej dostopni v formatu PDF na spletni strani www.pvkazalo.si, kjer je v veliko pomoč tudi iskalnik po posameznih objavah. In ni vrag, da ne bi, kljub opisanim težavam, Planinski vestnik izhajal še naslednjih 120 let. Kot so kleni slovenski planinci, se nekako spodobi, da je tako tudi njihovo glasilo.
