Takoj ko je Matjaž Centrih z ipadom slikal matematično enačbo, se mu je na ekranu razkril pravilen rezultat. »Aplikacijo photomath sem pokazal učiteljici in se ji je zdela odlična, zato smo jo začeli uporabljati pri pouku. Aplikacija ne samo da računa, temveč tudi korak za korakom pokaže, kako najti pravilen rezultat,« je razložil učenec OŠ Hruševec Šentjur.
Sočasno je sošolka Zala Fidler udeležencem sobotne sklepne konference projekta Inovativna pedagogika v luči kompetenc 21. stoletja razkrivala uporabnost tablic pri pouku fizike. Denimo z aplikacijo za razumevanje preslikave slike skozi lečo. »Na ta način takoj spoznaš spremembe in veliko lažje razumeš fizikalna pravila,« ugotavlja učenka.
Učencem se je treba prilagoditi
Matjaža in Zalo je pozorno poslušala njuna učiteljica Marica Kamplet. »Uporaba teh naprav v pedagoškem procesu je zagotovo napredek, saj mladina odrašča z njimi. Zato se trudim, da vse leto ne vzamem v roko krede, čeprav poučujem matematiko in fiziko. Generacije, ki prihajajo, so drugačne in temu se moramo prilagoditi,« je prepričana Kampletova. »Ni treba več čakati, da nam učiteljica nekaj pokaže na tabli, temveč lahko že sami raziskujemo,« hvali Centrih sodobni način učenja. »Pouk je z uporabo tablic postal mnogo zanimivejši.«
Osnovna šola Hruševec Šentjur in še osem osnovnih in srednjih šol je bilo vključenih v pilotni projekt, v okviru katerega so na šolah uvajali poučevanje in učenje s tablicami. Z milijonom evropskih evrov podprti projekt je omogočil, da so šole iz večinoma deprivilegiranih regij opremile po en »inovativni« razred s tabličnimi računalniki, ki so jih učenci in dijaki dobili v osebno uporabo. Sodelujoči pedagogi so se načrtno usposabljali za področje rabe informacijsko komunikacijskih tehnologij v šolskem prostoru.
Sprva je bilo veliko dvomov
»Ključna naloga šol je, kako osmisliti tablice, da postanejo uporabno orodje pri pouku, ne pa da se otroci z njimi samo igrajo ali pošiljajo elektronsko pošto,« je prepričana Romana Košutnik, ravnateljica OŠ Črna na Koroškem.
Na začetku projekta je bilo nekaj nejevolje, saj so se mnogi učitelji počutili nebogljene, se spominja Korošica. Novodobno izobraževanje je občutno spremenilo razmere, zato so tudi skeptični učitelji sprejeli nova orodja. Spoznali so, da živimo v digitalni dobi in da šola ne sme zaostajati na tehnološkem področju. Učencem mora pokazati novosti in izboljšave v prid olajšanju učenja in kritične presoje podatkov. »Uspeli smo narediti ogromen preskok pri učiteljih, otrocih in starših, ki so sprva tudi imeli pomisleke, češ da bodo otroci še več časa preživeli za ekrani,« je ponosna Košutnikova.
Projekt, ki so ga v soboto predstavili v Mariboru, je po dveh letih končan. Tablice bodo sicer ostale šolam, uporabljale jih bodo lahko naslednje generacije dijakov. Ampak kako naprej? Za nakup in načrtno uvajanje teh naprav v pedagoški proces v vseh šolah država ta čas nima niti denarja niti dorečene strategije, kako bi usposobila pedagoški kader.
»V tujini ni uveljavljen pristop, po katerem bi država vse učence in dijake opremila s tablicami,« poudarja vodja projekta Andrej Flogie, poslovni direktor mariborskega zavoda Antona Martina Slomška. Bolj se uveljavlja koncept, po katerem naj otroci v šolo prinesejo svoje naprave. »Po naših podatkih ima v Sloveniji vsaj 75 odstotkov učencev pametne telefone ali tablice, zato bi morala država kvečjemu poskrbeti za pomoč socialno ogroženim, ali financirati nakup mobilnih tabličnih enot,« ocenjuje Flogie.
Z eno takšno mobilno enoto se je že opremila OŠ Črna na Koroškem, ki bo obdržala način inovativnega poučevanja. Denar za nakup tablic so prispevali sponzorji.
