Kriminalistkino ime je v javnosti postalo znano po krutem ropu in umoru poštne uslužbenke v Kresnicah sredi leta 2011. Policija je takrat sumila, da je po zločinu skrivala morilca Blaža Ereiza. Kot odziv na te (kasneje se je izkazalo, da neupravičene) obtožbe je septembra 2011 novinar Boštjan Celec v Slovenskih novicah objavil njeno plat zgodbe, članek z naslovom Suspendirana kriminalistka: »Maščujejo se mi podkupljeni kolegi!«
Zamenjala priimka
Novinar je zapisal njene besede, da je kolegom kriminalistom sama povedala, da Ereiza (ki so ga takrat intenzivno iskali) pozna, ker je bil znanec njenega nekdanjega fanta. Kot je dejala, so jo nato začeli terorizirati, naj ga pokliče in uredi sestanek z njim, »da ga dobijo«. »Pretili so mi, da me bodo s službenim avtom poslali v Litijo k njegovi stari materi in da bodo povsod specialci, da ga ustrelijo,« je med drugim izjavila novinarju. Med kolegi, ki naj bi jo terorizirali in ji pretili, naj bi bil tudi kriminalist Dušan Mikolčevič. Ker pa Mikolčeviča takrat v resnici ni bilo zraven, je proti njej sprožil kazenski pregon zaradi žaljive obdolžitve.
Tožilka Andreja Žvanut je na včerajšnjem predobravnavnem naroku v primeru priznanja predlagala pogojno kazen dveh mesecev zapora z enoletno preizkusno dobo. Tanasićeva je res priznala in pojasnila, da se je v izjavi za Novice zmotila. Zaradi podobnosti je namreč zamenjala Mikolčevičev priimek s priimkom nekega drugega kriminalista. Povedala je tudi, da sta se z Mikolčevičem že pred časom dogovorila, da bo sporno izjavo javno preklicala in mu plačala trikrat po 230 evrov odškodnine. Izjavo je preklicala, se oškodovancu tudi opravičila, plačala pa le prvi obrok, ker je nato ostala brez službe na policiji. Mimogrede, po Ereizovi aretaciji so jo odpustili, a ne zaradi domnevnega skrivanja morilca, pač pa zaradi nezakonitega dostopanja do policijskih in upravnih evidenc in zlorabe osebnih podatkov. Službo je po sodni poti sicer terjala nazaj, a ni uspela.
V drugem postopku brez priznanja
Tanasićevo, mater samohranilko, ki je še vedno brez službe in dobiva socialno pomoč (od septembra lani je tudi v osebnem stečaju), je sodnik Boris G. Hrovat nato res obsodil na predlagano kazen. Poudaril je, da je glede na njeno finančno stanje pogojna kazen ugodnejša od denarne, in dodal, da je enoletna preizkusna doba najnižja možna. Oškodovanca, ki zahteva 800 evrov odškodnine, pa je Hrovat napotil na civilno pravdo.
Predobravnavni narok, ki so ga pred časom zoper Tanasićevo razpisali zaradi domnevne zlorabe osebnih podatkov, se je končal na drugačen način. Krivde ni priznala, čeprav je specializirano tožilstvo tudi v tem primeru predlagalo pogojno kazen (dve leti zapora s preizkusno dobo štirih let). Tanasićeva bi kot policistka smela pregledovati le osebne podatke ljudi, ki jih je obravnavala v okviru svojih službenih dolžnosti, tožilstvo pa ji očita, da je na tak način neutemeljeno poizvedovala tudi za policisti. Tudi za tistimi, ki so se ukvarjali z najzahtevnejšimi nalogami pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj. Obtožujejo jo zlorabe podatkov kar 31 nekdanjih kolegov. Štirinajst jih je zaradi tega vložilo premoženjskopravne zahtevke v skupni višini 41.000 evrov.
