Včeraj nam je pojasnila, da pričakuje, da se bodo sumi, da je zagrešila kaznivo dejanje, izkazali za neutemeljene in da bodo policisti o tem primeru napisali zgolj poročilo in ne kazenske ovadbe, saj so ji že vrnili vse takrat zasežene predmete. A kljub vsemu je Tanasićeva lanskega oktobra izgubila službo.
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi so ji očitali hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki naj bi imele znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Nezakonito naj bi namreč dostopala do policijskih in upravnih evidenc oziroma do oseb, ki so tam zavedene, ter morda celo izdajala osebne podatke zaposlenih na policiji, s čimer naj bi ogrozila posamezne policiste in delo policije nasploh. Tanasićeva to odločno zanika, prek sodišča pa zahteva, naj jo ponovno zaposlijo in ji izplačajo plače, ob katere je bila zaradi odpovedi. Seveda z zakonitimi zamudnimi obrestmi vred.
Ukrepali pod silnim pritiskom medijev
S svojim pooblaščencem Andrejem Poharjem iz Odvetniške družbe Čeferin v tožbi zatrjuje, da policija za svoje obtožbe ni navedla nobenih dokazov. Resnični razlog za odpoved naj bi bil v tem, da je uspešno prispevala k prijetju Ereiza. Po ropu se je dobil z njo in njenim partnerjem, saj so bili znanci. Do srečanja je prišlo na Eerizovo pobudo, a jima ni razkril, kaj je storil. Ko je za umor izvedela na policiji, ga je takoj prijavila, kasneje pa tudi prispevala k njegovemu prijetju. Po naključju ga je namreč zagledala v enem od lokalov v bližini železniške postaje, takoj poklicala svojega nadrejenega in roparja so v bliskoviti akciji aretirali. Toda namesto da bi bila za to pohvaljena, so jo ovadili zaradi pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja, njeno ime pa razkrili medijem. Policija je bila takrat pod silnim pritiskom medijev, da se kršitelji kaznujejo, ker pa je ugotovila, da ji v zvezi s prijetjem Ereiza ne more očitati ničesar, je začela z drugačnim pristopom – na dan so prišli neutemeljeni očitki o nezakonitih vpogledih v evidence.
Obelodanili so dogodek z začetka lanskega julija, ko so morali kriminalisti predčasno zaključiti prikrito zasledovanje nekih osumljencev, ker so jih ti prepoznali. Informacije o zasledovalcih bi jim po mnenju policije lahko razkrila Tanasićeva, ki pa je v njihove evidence vpogledala pol leta pred tem dogodkom. »Navedbe policije ne vzdržijo nobene resne presoje, kaj šele pogoje za izdajo sklepa o odpovedi pogodbe o zaposlitvi,« je zapisano v tožbi.
Prihodnjič zaslišanje štirih policistov
Predsednica senata, sodnica Klavdija Erjavec, je včeraj med sprtima stranema najprej poskušala opraviti poravnavo, a ji ni uspelo. Zato je bil prvi narok, na katerem je Andrej Pohar še enkrat poudaril, da izredna odpoved temelji na konstruktu. Po njegovem mnenju tožena stranka, ki jo zastopa državna pravobranilka Aleksandra Vrhunc Kovačič, ni dokazala, da je Tanasićeva delala v nasprotju z nalogami in pristojnostmi, ki so ji šle kot policistki.
Zatrdil je, da z njene strani ni bilo nobenih vpogledov v osebne podatke, ki ne bi imeli zakonske podlage in da so tudi drugi njeni kolegi delali na enak način, pa niso ostali brez službe. V zvezi s tem bodo poleg Tanasićeve na prihodnji glavni obravnavi sredi marca zaslišali tudi policiste Valterja Zrinskega, Borisa Praznika, Romana Metelka in Milana Filipa.