Pridobili smo ustavno pritožbo, ki sta jo sovoditelja koalicije Za otroke gre! Metka Zevnik in Aleš Primc vložila zoper sklep državnega zbora o zavrnitvi razpisa referenduma o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, po katerem bi se pravice raznospolnih in istospolnih parov popolnoma izenačile. Na sedemnajstih straneh lahko med drugim preberemo tudi, da lahko »možnost posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev odpre vrata zlorabam, ki bi vodile do trgovine z otroki«. »Kako bo denimo pravni red preprečil možnost, da se mati otroka enega od istospolnih partnerjev odplačno odpove roditeljski pravici, otroka pa potem posvoji očetov partner?« se sprašujeta Zevnikova in Primc.
Ponavljata očitke poslancev SDS in NSi
Takšne in podobne strahove oziroma zavajanja, ki jih širijo nasprotniki pravne izenačitve raznospolnih in istospolnih parov, smo s pomočjo različnih strokovnjakov v Dnevniku že komentirali. Med drugim tudi navedbo, ki jo prav tako najdemo v pritožbi, da bi bila lahko z novelo zakona o zakonski zvezi posameznikom v določenih poklicih kršena pravica do ugovora vesti. »V mislih imamo na primer matičarje ali uslužbence centrov za socialno delo,« piše v pritožbi.
V času parlamentarne obravnave novele zakona o zakonski zvezi so sicer na spletni strani 24kul.si strašili, da bodo »javni uslužbenci, ki se ne bodo strinjali z radikalno LGBT-ideologijo, odpuščeni«. Namestnik varuhinje človekovih pravic Jernej Rovšek je take trditve takrat ocenil »predvsem kot zastraševanje manj poučenih«. »Odpuščanje kogar koli mora temeljiti na zakonu; razlogi morajo biti zakoniti in utemeljeni, prizadetim pa zagotovljeno pravno in drugo varstvo njihovih pravic, v tem primeru pravic na podlagi delovnega razmerja,« je dodal Rovšek.
Zevnikova in Primčeva, ki urejanje pravnega položaja istospolno usmerjenih razumeta kot ideološko temo, v pritožbi priznavata, da je bila osrednji motiv referendumske kampanje določba, po kateri bi istospolni par dobil možnost za posvojitev otroka. Navajata tudi, da je bila novela zakona v državnem zboru »povsem nezakonito sprejeta po skrajšanem postopku«, kar so med parlamentarno obravnavo poudarjali tudi poslanci SDS in NSi. Po njunem mnenju je tudi predsednik državnega zbora »samovoljno, nezakonito in protiustavno dodelil sedemdnevni, torej najkrajši rok, ki ga pozna slovenski pravni red za vložitev pravnega sredstva«.
Prva gradiva bodo pripravljena v začetku maja
»Ne nazadnje se je treba vprašati tudi, kaj v bodoče po enakem spornem načinu preprečuje zakonodajalcu uzakonitev zakonske zveze, ki bi jo sestavljale tri osebe enakega spola ali več ali tri osebe enakega spola ali več v povezavi z eno osebo drugega spola ali več, vse pod pretvezo diskriminacije oziroma kršenja pravice enakosti pred zakonom,« še izpostavljata sovoditelja koalicije Za otroke gre!, ki sta ustavno sodišče zaprosila za dodaten rok za dopolnitev pritožbe. »Popolnoma jasno pa je tudi, da bo ustavno sodišče vlogo vročilo državnemu zboru v odgovor. To je običajen postopek,« je pojasnil generalni sekretar ustavnega sodišča dr. Sebastian Nerad.
Ustavno sodišče pritožbe še ni začelo obravnavati. »Pričakujem, da bodo prva gradiva pripravljena v začetku maja,« je napovedal Nerad. Da sodišču ne bo uspelo v tej zadevi odločiti v zakonsko določenem roku 30 dni, je bilo pričakovati. Ustavni sodniki so za odločanje o referendumih v zadnjih desetih letih potrebovali povprečno 40 dni, v primeru družinskega zakonika pa kar dobra dva meseca.
