Tako je moral pobegniti tudi Primož Trubar, ki je protestantizem oznanjal in bil tudi prvi, ki je napisal slovensko knjigo. Uspelo mu je zbežati v Nemčijo. Enako je bilo, ko so se začeli boji za oziroma proti katoliški veri in Vatikanu. V tem obdobju tridesetletnih verskih vojn je Evropa in tudi naša dežela doživljala grozno obdobje in celo kanibalizem.
In tako je Katoliška cerkev vedno bolj bogatela in iztrebljala kmečko prebivalstvo pri nas. V Kraljevini Jugoslaviji je bila Katoliška cerkev na Slovenskem vedno glavna na vseh področjih, saj je bil njen verski vodja nekaj časa celo notranji minister v kraljevi vladi. Ne smemo pozabiti niti obdobja, ko smo bili Slovenci v avstro-ogrski monarhiji. Takratni vrhovni despot pri nas je prav tako skrbel, da smo bili Slovenci pokorni Cerkvi in vladajoči gospodi.
Podobno se je dogajalo med drugo svetovno vojno. Cerkvena oblast se je takoj poklonila okupatorju, to je fašizmu in nato nacizmu. Glavni despot Cerkve na Slovenskem je bil dejansko »oče« domobranstva, te izdajalske vojaške tvorbe pod komando Hitlerjevih enot SS. Tako so ti že takrat »osamosvajali« Slovenijo in pri tem pobijali poštene Slovence, ki so se borili proti okupatorjem.
Po tem, ko smo postali samostojna država, se stvari niso dejansko nič izboljšale. Po zmagi Demosa na volitvah je Cerkev ponovno dvignila glavo in na veliko začela delovati na vseh področjih (gospodarstvo, kultura, mediji, politika...). Pri tem je začela pridobivati nazaj že prodana posestva, gozdove, imetja itd. in bogatela. Ne smemo pozabiti, kako se je obnašal in kakšne govorance je imel naš poznani verski despot, tedaj kardinal... In kako uspešno je Cerkev skrbela za razvoj slovenskega gospodarstva? Grdo je izkoriščala ustrezne institucije in ropala narodno gospodarstvo!
Kje pa smo danes? Po gospodarskem polomu in pedofilskih škandalih, predvsem v mariborski nadškofiji, skuša Cerkev ponovno vzpostaviti »svoje vrednote«, češ da je družina pri nas vendar središče katoliškega nauka... Katoliška cerkev meni, da je vprašanje klasične družine pri nas konjunkturna tema in da tako lahko svojo moč organizira in mobilizira med slovenskimi katoličani... Saj so slovenske župnije prav tako organizirale podporo za referendum glede istospolne problematike. Prav tako se vedno bolj vključujejo v šolstvo; skušajo rehabilitirati domobranstvo, preprečiti hočejo večkulturne sekularne družbe in ponovno pridobiti določene gospodarske dejavnosti. Cerkev ni samo regijska skupnost, za katero skrbijo verniki, temveč je njeno delovanje tudi politično.
Niko Zakonjšek, Celje
