Po objavi poročila komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je imenovanje Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega tožilstva ob slovesu Pahorjeve vlade označila za koruptno, so s pravosodnega ministrstva včeraj sporočili, da bo minister Goran Klemenčič od predsednice državnotožilskega sveta zahteval pripravo poročila o nepravilnostih na vrhovnem državnem tožilstvu.
Obremenjujoče poročilo KPK namreč s prstom kaže na generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja in tedanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja ter jima očita, da sta z neprimernim kombiniranjem dveh postopkov imenovanja Škrleca izpolnila vse znake korupcije in Škrlecu omogočila nepremoženjsko korist.
»Ugotovitve kažejo, da je prišlo do kršitve predpisov. Zato ministrstvo za pravosodje meni, da te predstavljajo dovolj resno in zadostno podlago, da se o zadevi v najkrajšem možnem času izrečeta najprej predsednica državnotožilskega sveta, nato pa še državnotožilski svet,« je včeraj sporočila Mojca Hardi s pravosodnega ministrstva.
Fišer ni prioriteta državnotožilskega sveta
Generalnega državnega tožilca lahko razreši le državni zbor, pa še to zgolj pod pogojem, da njegovo razrešitev pred tem predlaga devetčlanski državnotožilski svet, v katerem sedi devet tožilcev in pravnih strokovnjakov.
Podpredsednica državnotožilskega sveta Nastja Franko nam je včeraj sporočila, da bodo zaključne ugotovitve KPK obravnavali in tudi sprejeli stališče. Toda, kot kaže, ne v kratkem, saj očitkov na Fišerjev račun ne štejejo za prednostno nalogo. »Trenutno je prednostna naloga državnotožilskega sveta popolnitev kadrovske zasedbe v državnem tožilstvu, ki je za nemoteno delovanje okrožnih državnih tožilstev nujna,« je še pojasnila Frankova.
Drugi član državnotožilskega sveta, ki želi ostati neimenovan, priznava, da tudi sam ni prepričan, kakšno težo bi moral svet nameniti ugotovitvam KPK in ali bi bilo treba počakati, da o ustreznosti ugotovitev KPK odloči še upravno sodišče, če se bo Zvonko Fišer odločil za sodno pot – kot sta se pred njim že Janez Janša in Zoran Janković v primeru nepojasnjenega sumljivega premoženja, ki ga je ugotovilo poročilo KPK.
Prakse, po kateri bi se državnotožilski svet lahko neposredno zgledoval, ni, saj gre za prvo negativno mnenje KPK zoper vodjo tožilstva, tudi sicer pa generalni državni tožilci zaradi občutljivosti svoje funkcije in tožilske avtonomije veljajo za zelo zaščitene.
SDS z instant rešitvijo
Fišer in Zalar sta ugotovitve KPK ocenila kot absurdne in škandalozne. »Z vsebino ugotovitev KPK se bom, če bo treba, s čisto vestjo in z dvignjeno glavo soočil pred vsemi organi, ki so pooblaščeni za ocenjevanje in odločanje o mojem delu. Tako v tej zadevi kot tudi sicer glede opravljanja funkcije pregona v slovenski družbi tukaj in zdaj,« se je na poročilo KPK odzval Fišer. Obregnil se je tudi v izvedbo obremenilnega postopka, ki – po njegovih besedah – ne zagotavlja učinkovitega varovanja pravic preiskovancev. Generalni tožilec trdi, da so v času imenovanja Škrleca tedaj še svežo zakonodajo interpretirali v dobri veri.
Da je bil postopek imenovanja Škrleca nezakonit, je sicer enkrat že odločilo upravno sodišče, še dlje pa na sporen postopek opozarja poslanec SDS Vinko Gorenak, ki zdaj pričakuje, da »bodo Fišerja odslovili na zakonit način«. Ker ima zaradi ščitenja tožilske avtonomije najprej glavno besedo državnotožilski svet, je Gorenak ponudil dve hitrejši in učinkovitejši rešitvi, ki bi to avtonomijo sicer pohodili. Gorenak predlaga, naj minister Klemenčič kar sam prepriča državnotožilski svet o Fišerjevi razrešitvi ali pa naj spiše nov zakon, po katerem poslanci za razrešitev generalnega državnega tožilca ne bodo več potrebovali soglasja tožilcev in pravnih strokovnjakov, ki sedijo v svetu.
