Vlada Mira Cerarja, ki se je od prodaje Telekoma Slovenije nadejala milijardne kupnine, se bo v kratkem znašla pred težko odločitvijo: ali sprejeti (pre)nizko ponudbo za večinski delež države ali pa predčasno končati privatizacijo.
Kljub pričakovanjem je do včerajšnjega izteka roka prispela le ena zavezujoča ponudba za nakup Telekoma. Oddal jo je britanski sklad Cinven, medtem ko naj bi se Deutsche Telekom umaknil iz prodajnega postopka. S tem bo izbira za prodajalce, ki so imeli prvotno v igri osem strateških in finančnih vlagateljev, bolj klavrna. Koliko Cinven ponuja za delnico Telekoma, ni znano, kot smo napovedovali, pa naj bi bila pod pričakovanji in pod včerajšnjo borzno ceno 128 evrov.
Umik Nemcev zaradi nižjega vrednotenja?
O tem, zakaj Deutsche Telekom kljub lobiranju pri slovenskih odločevalcih ni oddal ponudbe, kroži več razlag. Tako bi ga lahko negativni signali iz političnega vrha prepričali, da do privatizacije Telekoma ne bo prišlo, in se je predčasno umaknil. Po drugi razlagi Nemci taktizirajo in »umazano delo« klestenja stroškov prepuščajo Cinvenu, ki bo čez nekaj let izstopil iz lastništva Telekoma. Sami bi s tem prišli do že očiščene družbe. Zadnja in najverjetnejša razlaga je ta, da so za Telekom zaradi slabših rezultatov, tožbenih zahtevkov in vedno večje konkurence na domačem trgu pripravljeni odšteti toliko manj od pričakovanj Cerarjeve vlade, da je s ponudbo ne bi prepričali.
Da so bila pričakovanja slovenske javnosti in politike o milijardnem izkupičku od prodaje Telekoma, s katerim bi napolnili prazno državno blagajno, od samega začetka neupravičena in skregana z realnostjo, smo že poročali. Razlogov za to je več, med glavnimi pa so zavlačevanje s postopkom prodaje onkraj razumnega, odprto vprašanje visokih tožb in Telekomovo aktualno poslovanje pod načrti.
Da so prejeli eno zavezujočo ponudbo za 72,75-odstotni delež Telekoma, so včeraj potrdili tudi v Slovenskem državnem holdingu (SDH). Uprava pod vodstvom Mateja Pirca bo ponudbo Cinvena v naslednjih dneh analizirala in se odločila, kako naprej. Pričakovati gre, da bo poskušala od edinega preostalega ponudnika izpogajati čim višjo ceno, nato pa odločitev o privatizaciji prepustiti Cerarjevi vladi.
Lahko vztrajajo pri prodaji ali jo predčasno končajo
Ta lahko kljub nizki ponudbi vztraja pri prodaji Telekoma, ki so jo slovenski politiki obljubili Bruslju. To bi bilo lahko tvegano zanjo, saj bi se morala zadovoljiti s kupnino, nižjo od njenih pričakovanj. Namesto 180 evrov ali celo več na delnico bo namreč iztržila kvečjemu dve tretjini tega. S Cinvenom bi lahko poskušala še nekoliko povečati ponujeno kupnino, vendar ima zaradi pomanjkanja snubcev zvezane roke. Z zeleno lučjo prodaji pa bi se izpostavila tudi očitkom koalicijskih partnerjev, zlasti SD, ki iščejo vse možne razloge za ustavitev privatizacije.
Zato obstaja možnost, da bodo Cerarjeva vlada in državni prodajalci ponudbe enostavno zavrnili. Da bi se lahko zgodilo tudi to, je včeraj povedal državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja. Dejal je, da morajo biti cilji (pri prodaji Telekoma) doseženi, »če ne bodo, ni realno, da se ti posli izpeljejo«. Država ima po njegovih besedah »visoka« pričakovanja in ponudbe morajo biti znotraj tega. Ne gre izključiti, da bo država pričakovanja vendarle znižala, saj je v zadnjih mesecih prišlo do nekaterih negativnih odločitev varuha konkurence.
Kljub temu je slovenska politika v zadnjih dneh že začela iskati grešnega kozla za morebitni propad prodaje. Tako je Cerar po seji prejšnji teden, na kateri je parlament zaradi domnevno nedovoljenega vmešavanja v privatizacijo razrešil ministra za obrambo Janka Vebra, poudaril, da je njegovo ravnanje škodovalo prodajnemu postopku. »Javno je znano, da je zgodba negativno vplivala na prodajno ceno Telekoma, kot se ta hip lahko izmeri,« je povedal Cerar.
Miro Cerar tudi sam odgovoren za privatizacijo
Cerarjeve navedbe so daleč od resnice. Po javno dostopnih podatkih je razvidno, da so se vlagatelji bolj kot na afero Vebergate negativno odzvali na razkritje v Dnevniku, da bodo pričakovane ponudbe za Telekom daleč pod napovedmi borznih analitikov. Ti so pred začetkom privatizacije napovedovali ponudbe v višini od 140 do 160 evrov na delnico.
Medtem ko Cerar odgovornost za zlom Telekomove delnice in nižje ponudbe pripisuje Vebru, pozablja, da je tudi sam izdatno pripomogel k slabšemu izkupičku od prodaje nacionalnega operaterja. Tako je v predvolilnih nastopih prodaji Telekoma izrecno nasprotoval. Ko je postal predsednik vlade, pa je dopustil, da so v koalicijsko pogodbo vnesli določilo, po katerem naj bi še pred prodajo iz Telekoma izločili celotno infrastrukturo. Nasprotovanje privatizaciji predvidenega zmagovalca volitev je bil verjetno tudi eden razlogov, zakaj je nekdanja premierka Alenka Bratušek avgusta lani zamrznila prodajni postopek. Ta se je nadaljeval šele po nekaj mesecih, tudi zaradi tega pa so se umaknili nekateri interesenti za nakup Telekoma.
