Za središče starih mizarskih delavnic so obstala številna poimenovanja – skobeljna miza, mizarski pult oziroma ponk, pank, hoblponk, hoblpank, virštat, berštat in še mnogo drugih izpeljank. Masivne mizarske mize so bile izdelane iz odpornega lesa, navadno so imele dva lesena primeža in več odprtin za skobe, s katerimi se je učvrstil obdelovani les. Danes je v mizarskih delavnicah v uporabi le še malo »ponkov«, ki pa jih predvsem ljubiteljski mizarji še vedno cenijo kot univerzalno delovno površino. Pri obrtnikih so skobeljno mizo zamenjali stroji in električno orodje, v domačih delavnicah pa lahko stari ponk, niso redki taki z več kot stoletno zgodovino, precej popestri prostor.
Miza naj bo preprosta
Delovno mizo si lahko naredimo sami, saj gre v osnovi za precej lahek projekt. Bistveno je, da izdelamo trdo leseno ali kovinsko ogrodje, na katerega pritrdimo delovno površino iz tršega, odpornega lesa. Vse drugo je odvisno od volje in zmogljivosti, saj lahko mizo opremimo še s predali, stojali za orodje ali kolesi za premikanje po delavnici. Izdelava mize se ne sme spremeniti v kompleksen projekt. Izdelujemo namreč le ravno delovno površino, in ne večfunkcionalno omaro z orodjem in stroji, ki jo lahko povečamo v vse smeri in ji spremenimo naklon. Trden pult ali miza primerne višine in velikosti z dostopom do glavnega orodja je vse, kar potrebujemo in namesto da bi čas namenili nepotrebnim dodatkom, je mizo bolje uporabiti in na njej kaj izdelati. Kot precej uporaben deloven pripomočki se lahko izkažejo tudi zložljive mize, sestavljene iz dveh plošč ki jih uporabimo kot primež. Resda so to navadno majhne in lahke mize, a vseeno zanesljivo pomagajo pri vpetju daljših kosov lesa.
Čas pušča sledi
Pri nas se večina načrtovanja in sestavljanja vrti okrog nekdanje kuhinjske omare, ki ima v predalih in priročnih omaricah večino potrebnega orodja. Žaganje in vrtanje potekata na ločenih koncih, a večina idej dobi končno podobo na svetlo pobarvani površini. Namenoma smo jo pobarvali v belo, da imamo orodje in pobegle vijake lažje na očeh, dodali pa smo še nekaj mer. Tako je zarisanih 100 centimetrov, pravi kot in kota 45 stopinj, kar uporabljamo za pomožne meritve, saj je končna odmera vedno opravljena s kalibriranim merilom. Všeč so nam tudi mize, ki imajo del prebarvan z barvo za stene, ki je poceni rešitev, če želimo imeti površino za opombe in skiciranje. Odlična je za pisanje z navadnim svinčnikom, a je precej občutljiva za obrabo, zato je bolje pobarvati kakšen manj izpostavljen stranski predel. Glede obrabe ne bodite preveč zaskrbljeni. Sčasoma se bo vsaka delovna površina spremenila v polje zasušene barve in poškodb zaradi udarcev s kladivom, svedra in žag. A kot smo rekli, to je delovna površina in ne jedilna miza. Poskrbimo, da bo dobro osvetljena, da bomo imeli pri roki potrebno orodje, poškodbe in obraba pa naj le govorijo o urah ki jih preživimo ob delu.
Jošt Bukovec
