Ko sem se leta 2011 z Georgeem R. R. Martinom peljal iz Ljubljane proti Kopru, je minilo le nekaj dni od zadnjega dela prve sezone Igre prestolov. George je imel med obiskom Evrope hude težave z elektronsko pošto in usposabljanjem telefona. Tako je bil večji del potovanja, ki se je začelo dan pred zloglasnim devetim delom, na katerem je v veliki meri slonela prihodnost serije, odrezan od sveta. Ob obisku Slovenije so bile težave odpravljene in tako je z veseljem delil razveseljive novice iz ZDA.
Takratni obisk v Sloveniji je Martinu verjetno ostal v spominu tudi po izrednem odzivu na podpisovanje knjig, ko se je pred Konzorcijem v glavnem mestu male Slovenije zbralo okoli dva tisoč navdušencev. Martin je naslednji dan na blog zapisal, da ne ve, kako je preživel, množični naval v Ljubljani pa je bil zgolj uvod v neustavljiv fenomen serije Igra prestolov, ki ji je s petimi knjigami in štirimi televizijskimi sezonami v objem nekoč nišnega žanra uspelo privabiti navdušence iz vseh demografskih skupin.
Najbolj piratizirana serija
O tem govorijo tudi številke. Serija, ki je na plačljivi televiziji HBO s prvim delom v ZDA privabila 2,2 milijona gledalcev, je do konca prve sezone občinstvo povečala za 800.000 ljudi, najbolj gledan del četrte sezone pa je pred televizijske zaslone prikoval že vrtoglavih 7,2 milijona gledalcev. Če prištejemo še gledalce na vseh legalnih platformah, si je epizode pretekle sezone vsak teden ogledalo okoli 18,4 milijona gledalcev. Serija je s tem mejnikom postala najbolj gledana v zgodovini ameriške kabelske televizije in s prvega mesta izrinila nanizanko Sopranovi, prav tako v produkciji HBO. Če bi dodali še nelegalne platforme, bi bila končna številka precej večja, saj se Igra prestolov uvršča v sam vrh najbolj piratiziranih serij. Piratiziranje bo medtem zaznamovalo tudi letošnjo sezono, saj so se štirje deli že pojavili na spletu.
Vendar – od kod takšno navdušenje za fantazijsko zgodbo o zmajih, stvorih z zmrznjenega severa in posameznikih, ki so ujeti vmes, da lahko posledice vidimo tudi na ljubljanskih ulicah, ko turisti bolj kot kadar koli prej navdušeno pozirajo pred Zmajskim mostom? Split in Dubrovnik, ki sodita med prizorišča serije, pa sta tako ali tako visoko na seznamu mest, ki jih ljubitelji serije želijo obiskati. Niti filmi in knjige o Tolkienovih hobitih in srednjem svetu, ki so dosegli velik komercialni uspeh, nikdar niso tako močno nagovorili tako širokega občinstva.
Zgodbe o človeškem srcu v konfliktu s samim seboj
Odgovor se verjetno skriva v tem, da so knjige iz serije Pesmi ledu in ognja z odmikom od romanticizma in idealizma fantazijskega žanra v njegovi mladosti dostopnejše širšemu spektru bralnega občinstva. Knjige in serija ne govorijo več o junakih, ki navdihujejo malega človeka, ki po zaslugi svetlečega vzora najde moč za premagovanje nepremostljivih ovir. Liki Georgea R. R. Martina so ljudje iz mesa in krvi, z ambicijami, pregrehami, kontradikcijami in sposobnostjo za samozavajanje. Martin kot svoj literarni vzor odkrito prizna besede nobelovca Williama Faulknerja, da so edine zgodbe, o katerih je vredno pisati, tiste o človeškem srcu, ki je v konfliktu s samim seboj. Prav ta univerzalna in brezčasna tema pa je najverjetneje glavni razlog, zakaj se njegov svet dotakne toliko ljudi. Da se v njem nahaja dobro uravnotežena magija, je zgolj okras, fantazijski svet pa orodje, ki gledalcev nikdar ne pusti mirno sedeti, ko se njihovi najljubši protagonisti znajdejo v težkih okoliščinah. Ker šesta knjiga še ni končana, si v peti sezoni bolj kot kadar koli prej nekaj podobnega lahko obetajo tudi tisti, ki so knjige že prebrali, vse skupaj pa bodo televizijski zasloni tokrat popeljali v kotičke sveta, ki smo jih pred tem v seriji videli zgolj bežno ali pa sploh ne.
Aryo bomo spremljali, kako se poskuša znajti na drugi strani ozkega morja v Braavosu, mestu pobeglih sužnjev stare Valirije, daleč na jugu Zahodnjega pa je v puščavsko Dornijo namesto pravice za princeso Elio prišla vest o smrti njenega mlajšega brata Oberyna, in to po zaslugi istih rok, ki so pred mnogimi leti vzele Eliino življenje. Nič manj razburljivo ne bo na Zidu, kjer noči postajajo vse temnejše, v Kraljevem pristanku pa sta v hitrem sosledju umrla tako kralj Joffrey kot kraljeva roka in patriarh rodbine Lannister, Tywin. Komu si bo v vrzeli moči uspelo pridobiti največ koristi, bo pokazal čas, najsmrtonosnejšo med igrami pa bo zagotovo še naprej igral Mezinček. Sedaj tudi s pomočjo Sanse. Daleč na vzhodu se bo medtem s prvimi pravimi izzivi vladanja soočila Daenerys Targaryen, ugotovili pa bomo tudi, kakšna usoda čaka Tyriona in Varysa, ki sta morala pobegniti iz sedmih kraljestev.
