Ekskluzivni in ugodni mobilni aparati so za operaterje še vedno eno glavnih orodij, s katerimi privabljajo nove uporabnike ali jih poskušajo zadržati v svojih vrstah. »Za uporabnike je pomembna nizka cena telefona, zato se jih 99 odstotkov odloči za nakup subvencioniranega telefona,« potrjuje Jure Bohinc iz Simobila. Čeprav na slovenskem trgu vlada vse večja konkurenca, pa se je v zadnjih letih cena mobilnih aparatov močno povišala.
Obdobja močno subvencioniranih cen, ko so bili najnovejši in najzmogljivejši pametni telefoni na dosegu roke za sto ali največ 200 evrov, je namreč zdavnaj konec. Le redke telefone je mogoče danes kupiti za manj kot 200 evrov, tiste najbolj zaželene pa je tudi po akcijskih cenah praktično nemogoče kupiti za manj kot 400 evrov. Kaj se skriva za drastično rastjo cene? Je operaterjem zmanjkalo denarja? So cene storitev prenizke, da bi pokrivali stroške? So raje ubrali drug način za pridobivanje naročnikov?
50 milijonov evrov za cenejše telefone
Dejansko Telekom Slovenije, Simobil, Tušmobil in drugi mobilni operaterji po dostopnih podatkih že ves čas namenjajo podobna sredstva za subvencioniranje aparatov oziroma so se ta v zadnjih letih celo zviševala. Skupno gre za kar okoli 50 milijonov evrov na leto.
Telekom, ki ima v Sloveniji prevladujoč položaj in več kot 800.000 naročnikov mobilne telefonije, od leta 2007 za tovrstne »prodajne spodbude« namenja med 15 in 19 milijonov evrov na leto. Od tega daleč največ v zadnjem obdobju. Telekom tako vsakemu naročniku v obliki subvencije v povprečju podari več kot 23 evrov na leto. Nasprotno je pri Simobilu, ki je kljub rasti števila naročnikov zniževal sredstva za subvencioniranje. Še leta 2008 je za ta namen porabil več kot 25 milijonov evrov, v letu 2013 pa podobno kot Telekom le še okoli 19 milijonov evrov. Kljub precejšnjemu znižanju tovrstnih stroškov na naročnika v povprečju še vedno porabi kar 36 evrov na leto.
Kako pomemben za uspešno pridobivanje naročnikov je ugodnejši nakup mobilnih telefonov, potrjuje sveža izkušnja Tušmobila. Še v letih 2010 in 2011, ko je obvladoval osem odstotkov trga, je za subvencioniranje namenjal okoli 5,5 milijona evrov. Sledilo je znatno povečanje teh stroškov na več kot devet milijonov evrov, kar se je odrazilo v skokoviti rasti števila uporabnikov. Do konca leta 2013 je Tušmobil dosegel 12-odstotni tržni delež, število naročnikov pa je zraslo na okoli 175.000. Kljub vsemu je zanje drago plačal, saj za subvencioniranje njihovih mobilnih telefonov odšteje v povprečju več kot 50 evrov na naročnika na leto.
Za primerjavo, povprečno slovensko gospodinjstvo uporablja dva ali tri mobilne telefone, njegov povprečni mesečni izdatek za mobilno telefonijo pa znaša 49 evrov.
Akcijske cene, ki presegajo 400 evrov
Kljub znatnim prodajnim spodbudam, ki pri Tušmobilu celo presegajo naložbe v omrežje, se to na prvi pogled ne odraža v ugodnejših cenah mobilnih telefonov najvišjega cenovnega razreda. Poglejmo nekaj primerov.
Samsung galaxy S5 stane pri Telekomu v redni prodaji 550 evrov. Če bi uporabnik sklenil novo 24-mesečno naročnino ali jo podaljšal, bi akcijska cena znašala več kot 400 evrov, če bi se odločil za katerega od dražjih paketov, pa bi lahko ceno spustil vse tja do dobrih 200 evrov. Pri Tušmobilu je redna cena omenjenega telefona okoli 550 evrov, pri Simobilu 589 evrov, pri obeh operaterjih pa lahko uporabniki z eno- ali dvoletno vezavo in dražjimi paketi pridobijo več popusta pri njegovem nakupu. Še manj dostopna je cena aparata apple iphone 6 16 GB. Pri Telekomu je v redni prodaji na voljo za kar 705 evrov, pri Simobilu pa za precej višjih 859 evrov. Ob 24-mesečni vezavi in določenih paketih zahtevana cena pri Telekomu upade na 579 evrov. Na slabšem so Simobilovi uporabniki, saj morajo za podobno ceno na primer skleniti paket Neskončni L in dve leti plačevati kar 39,99 evra mesečne naročnine.
Tistim, ki si ne morejo privoščiti nakupa mobilnega aparata, operaterji ponujajo tudi možnost plačila na obroke. Vse to pa skupni strošek mobilne telefonije, ki je v preteklosti dosegal nekaj deset evrov na mesec, dvigne v višave.
Boljši telefoni in nižje naročnine
V ozadju (pre)dragih telefonov je več, precej preprostejših razlag. Prva in najpomembnejša je ta, da so se z razvojem tehnologij zvišale njihove cene. Danes je namreč velik del pametnih telefonov tako zmogljiv, da so postali nadomestek prenosnih računalnikov. Temu je sledila tudi njihova cena. Drugi razlog je večje število uporabnikov, tretji pa mnogo večja konkurenca in znižanje mesečnih naročnin, s katerimi si operaterji povrnejo stroške subvencije.
»Zato imajo uporabniki lahko občutek, da so telefoni sedaj manj subvencionirani kot v preteklosti,« je povedal Bohinc. »Višina subvencije je vsekakor odvisna od vrednosti aparata in porabe storitev,« so dodali v Debitelu. V Telekomu medtem priznavajo, da so nekoliko oklestili sredstva za subvencije. »Večina naše ponudbe danes vključuje veliko mobilnih storitev (tako klicev, sporočil SMS in MMS kot tudi prenosa podatkov) ali pa so te celo neomejene, zato je prostora za subvencije manj kot v preteklosti,« so pojasnili v našem največjem operaterju.
