Slovensko gospodarstvo je večinoma usmerjeno na območje zahodnega Balkana in trga držav članic EU. Podporo pri ohranjanju obstoječih trgov in prodiranju na nove gospodarstvenikom ponuja slovenska gospodarska diplomacija s številnimi dejavnostmi agencije Spirit, GZS, OZS ter slovenskimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi. Prav na pomoč pri navezovanju stikov s partnerskimi podjetji gospodarstveniki polagajo največ upanja, pogosto pa pričakujejo preveč. Diplomati namreč pogrešajo boljšo pripravljenost podjetij na nove trge pred iskanjem poslovnih priložnosti.
En svetovalec za območje, večje od Evrope
Nepripravljeni smo tudi na nove strateške trge ZDA, Japonske in Turčije, ki trenutno po blagovni menjavi sploh ne sodijo med najpomembnejše gospodarske partnerice Slovenije. Ob začrtanih strateških usmeritvah države do leta 2016 jih tako čakajo precejšnji izzivi. Za podporo gospodarstvenikom pri preboju na ameriški trg, ki je po površini večji od Evropske unije, bo skrbel le en ekonomski svetovalec. Gorazd Renčelj bo iz veleposlaništva v Washingtonu podjetjem pomagal z nasveti o obstoječih regulativah in specifičnih zakonodajah v posamezni zvezni državi. Toda njegov domet je omejen. Čeprav je lahko ameriški trg odskočna deska na južnoameriško celino, je delovni zalogaj izjemen. Težave pri podpori podjetjem se lahko pojavijo že v Mehiki, ki je prav tako v pristojnosti veleposlaništva v Washingtonu.
Slovenija ta hip premore 22 ekonomskih svetovalcev na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Petnajst jih skrbi za gospodarske odnose Slovenije v evropskih državah, preostala sedmerica je razkropljena v ZDA, na Kitajskem, v Indiji, Rusiji, Ukrajini, Turčiji in Braziliji. Širitev diplomatsko-konzularne mreže na zanimive trge Kazahstana in katere od zalivskih držav bi tako lahko prišla na vrsto naslednje leto. Takrat bi lahko okrepili tudi mrežo ekonomskih svetovalcev na veleposlaništvih, meni Stanislav Raščan, generalni direktor za gospodarsko diplomacijo na zunanjem ministrstvu.
Na Japonskem brez svetovalca
Veleposlaništvo na Japonskem ekonomskega svetovalca sploh (še) nima. Najbližji, Miloš Prislan, je na veleposlaništvu v Pekingu, a sploh ni zadolžen za Japonsko. Zaradi političnih napetosti med Pekingom in Tokiem to niti ne more biti. Če Kitajska velja za odskočno desko podjetjem na trge jugovzhodne Azije, kjer pa Slovenija s svojimi veleposlaništvi ni zastopana, je Japonska specifičen trg, ki zaradi svoje zemljepisne lege in drugega kulturnega kroga terja izključno pozornost posamezne države.
Od nove »strateške trojice« je za poglobitev sodelovanja še najprimernejša Turčija, kjer delo ekonomskega svetovalca na veleposlaništvu v Ankari opravlja Andrej Ferčej. Hitrorastoči trg, ki velja za most med vzhodom in zahodom, je tudi sicer dobro diplomatsko pokrit. Ob veleposlaništvu v Ankari premore Slovenija po državi še osem častnih konzulov. Vsi so ugledni poslovneži, njihov skupni letni promet pa znaša šest milijard evrov (za primerjavo: slovenski proračun je težak dobrih deset milijard). Prav na pomoč častnih konzulov, njihovo število se je v minulih letih z 80 povečalo na 120, Slovenija zaradi omejenih finančnih zmožnosti širjenja diplomatsko-konzularne mreže tudi največ stavi.
