»SMC je stranka, ki izpolnjuje predvolilne napovedi o visokih etičnih merilih. Zaradi ravnanj, ki so odnesla ministre sedanje vlade, bi ministri v prejšnjih mandatih mirno ostali na položajih.« Tako dejstvo, da so prvih sedem mesecev vladanja Mira Cerarja zaznamovali zlasti odstopi oziroma menjave ministrov in njihovih najtesnejših sodelavcev, tolmačijo v Stranki modernega centra. Naši sogovorniki pa razlog za Cerarjeve težave vidijo predvsem v tem, da SMC prisega na nove obraze, strokovnost in (politične) izkušnje pa so potisnjene v ozadje. Pri tem se čudijo tudi pomanjkanju samokritičnosti kandidatov za pomembna mesta.
Problem, ker se problema ne zavedajo
Odhodom in zamenjavam ministrov smo bili priče tudi v prejšnjih mandatih, vendar pa ti – razen morda v času vladanja Alenke Bratušek – drugega vladnega dogajanja niso v tolikšni meri zasenčili. Nekdanji generalni sekretar LDS in najožji sodelavec dolgoletnega premierja Janeza Drnovška Gregor Golobič spominja, da je liberalna demokracija izšla iz ZSMS, ki je pritegnila tudi pomemben del civilne družbe, zato je imela stranka bogat nabor ljudi ne le s profesionalnimi znanji, temveč tudi s političnimi izkušnjami. Predvsem slednjega pri SMC izrazito manjka, pravi. »Najhuje pa je, da se Cerar in njegovi ne zavedajo, da je to sploh problem. Ministra za izobraževanje so iskali v poslanski skupini, torej med ljudmi, ki so se povsem po naključju znašli v državnem zboru. Čeprav obstaja vrsta zelo kompetentnih ljudi, katerim pa Cerar očitno ne zaupa, ker niso že prvi teden vstopili v vrste SMC.«
Za to odločitev je v največji vladni stranki mogoče slišati naslednjo razlago: »Pri sestavljanju vlade smo za vodenje šolskega resorja iskali zunanjega strokovnjaka in tako prišli do Stanke Setnikar Cankar. Zgodba z visokimi honorarji je pokazala, da to ni bila dobra izbira, zato smo po njenem odhodu v določenem trenutku ocenili, da bi bilo morda dobro pogledati v poslansko skupino, kjer imamo veliko sposobnih ljudi.« Ker je Klavdija Markež v preteklosti delala na organizaciji šolstva, se jim je zdela kot nalašč za novo šolsko ministrico. A se je njihova izbira ponovno izkazala kot slaba.
Pahor prvo ministrico izgubil po letu dni
Tudi dolgoletni poslanec SD Miran Potrč težave v veliki meri pripisuje želji nove stranke po povsem novih ljudeh v vladi. »Lahko da je premier razmišljal o tem, da bo dobil kakovostne ljudi, ti, ki jih je dobil, pa so bolj razmišljali o svojih ambicijah kot o kakovosti.« Po njegovih besedah Borut Pahor kot premier tolikšnih težav z zamenjevanjem ministrov ni imel prav zato, »ker je v vlado v glavnem potegnil ljudi, ki jih je slovenska javnost poznala in so že prej opravljali pomembne funkcije«. Pahor je prvo ministrico Zlato Ploštajner izgubil (šele) po enem letu vladanja. Uradno iz zdravstvenih in osebnih razlogov.
Minister v Janševih vladah Žiga Turk razloge za številne odstope ministrov pripisuje dejstvu, da je v slovenski politiki vse manj profesionalizma. »Ni dovolj profesionalnih politikov, veliko je začetnikov in amaterjev.« Po njegovem prepričanju je to posledica volilne zakonodaje in latentnega odpora do večstrankarske demokracije, ki se vleče še iz prejšnjih časov.
Presenetljiva odsotnost samokritičnosti
V SMC poudarjajo, da so se pri sestavljanju vlade obrnili na mnoge strokovnjake, vendar so ti njihovo ponudbo zavrnili. Tudi zato, ker politika v javnosti ne uživa prav velikega ugleda in ker se zavedajo, da bi bili deležni ostrih, lahko tudi neupravičenih kritik tistih, ki imajo »roke do ramen v marmeladi«. Da je nizek ugled politike lahko težava pri nagovarjanju strokovnjakov, se strinja tudi Golobič. Hkrati pa dodaja, da so se s tem soočali tudi v Drnovškovih časih. Zato so se po njegovih besedah toliko bolj trudili pridobiti prav ljudi, ki so se sodelovanja v vladi otepali. »Drnovšek je ocenjeval, da je to, če si nekdo zelo želi biti minister, prej oteževalna kot olajševalna okoliščina.« Golobič je prepričan, da vedno obstajajo kompetentni in politično izkušeni ljudje, ki jih je za vstop v vlado mogoče prepričati. Je pa nagovarjanje po vsaki razrešitvi nesposobnega ministra težje. »Če bo Cerar mesto ministra za izobraževanje ponudil kakšni kompetentni osebi, se bo ta počutila kot peta rezerva.« Potrča pa posebej žalosti in čudi pomanjkanje samokritike pri kandidatih za pomembna mesta. Tudi nezavedanje, da bodo njihova sporna ravnanja kmalu prišla na dan.
»Ministri se menjujejo, ker vlada v politiki negativna selekcija. Kdor pač ni dober za kaj drugega, gre v politiko. Negativna selekcija vlada, ker ni vizije, ki bi v stranke pritegnila prave ljudi,« meni politični analitik Božidar Novak. In tudi sam spominja na čase ZSMS in Drnovška, ko je bila vizija jasna: EU, evro, Nato. »Danes velikih ciljev ni več.« Po Novakovem prepričanju se moramo navaditi, da je način vladanja, ki ga predstavlja Miro Cerar, postal norma. »Ministri se menjujejo, stranke se rojevajo in umirajo. A sistem deluje. Vlada nam drugi nivo državnih uradnikov in javnih uslužbencev.«
