Predsednik državnega zbora Milan Brglez je zaradi spoštovanja pravne države, kot se je sam včeraj izrazil, določil petintridesetdnevni rok za zbiranje podpisov za razpis referenduma o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki popolnoma izenačuje raznospolna in istospolna partnerstva. Pobudniki bodo podpise lahko začeli zbirati prihodnji ponedeljek, kar pomeni, da bodo morali 40.000 overovljenih podpisov zbrati do 26. aprila. A kot je znano, so nadaljnji postopki na poti do morebitnega referenduma po novi ustavni ureditvi odvisni tudi od tistih, ki so zakon sprejeli, predvsem pa od predlagateljev zakona, torej poslanske skupine Združene levice.
Odlašanje z glasovanjem bi bilo neodgovorno
Predlagatelji zakona lahko namreč dajo na glasovanje v DZ sklep, po katerem bi se z navadno večino ugotovilo, da razpis referenduma ni skladen z ustavo. Za to imajo čas od ponedeljka in še sedem dni po koncu zbiranja podpisov. »Zaradi pravne varnosti ljudi, ki zbirajo podpise, bi bilo primerneje glasovati prej. Neodgovorno bi bilo, če bi se s tem odlašalo,« svetuje Brglez.
V tem primeru bi morali sklicati izredno sejo, za kar pa predlagatelji zakona potrebujejo 23 podpisov. V poslanski skupini Združene levice, ki šteje šest poslancev, so bili včeraj še redkobesedni, povedali so le, da bodo svojo taktiko razkrili na novinarski konferenci v prihodnjih dneh. »Časa, da bi bila pobuda za sklic izredne seje vložena na ustrezen način, je še cel teden. Res je, da bi morala v to privoliti tudi poslanska skupina SMC, vendar odločitev o tem še ni bila sprejeta,« je včeraj pojasnil Brglez. Če bo parlament na koncu ocenil, da je referendum o zakonu o zakonski zvezi v neskladju z ustavo, in ga zato ne bo razpisal, se bodo pobudniki referenduma lahko pritožili na ustavno sodišče.
Po mnenju ustavnega pravnika Igorja Kaučiča bodo procesna vprašanja v tem primeru povzročala še velike težave in tudi spore glede samega referenduma. »Nimamo zakonske ureditve. Smiselno bo treba uporabiti zakon o referendumu in ljudski iniciativi, ki po ustavnih spremembah ni doživel sprememb in je zato komajda uporaben za to situacijo. Kdaj odločati o prepovedi referenduma, s kakšnim aktom, kdo poda predlog in pobudo, da se o tem odloča... Gre za zapletena tehnična vprašanja. Šele ko bodo znani ti odgovori, pride na vrsto ustavno sodišče,« pojasnjuje Kaučič.
»Po mojem razumevanju ustavne spremembe ni več nujno, da bi se državni zbor skliceval na že sprejete odločbe ustavnega sodišča. Dovolj je, da je parlament prepričan, da gre za odpravo protiustavnosti,« pa nove okoliščine razume ustavni pravnik Ciril Ribičič. Saša Zagorc, prav tako ustavni pravnik z ljubljanske pravne fakultete, ob tem ocenjuje, »da bi se morala primernost zakonske ureditve podrediti odpravi protiustavnosti, če ta traja že daljši čas in če predhodni poskusi za njeno odpravo niso bili uspešni«.
Kaj je Petrič večkrat zapisal v ločena mnenja?
O vprašanju, ali novela zakona odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic, bo moralo ustavno sodišče po Kaučičevem mnenju opraviti test, ki bo izhajal iz do sedaj ugotovljene protiustavnosti. Kot je znano, je ustavno sodišče diskriminacijo istospolnih parov ugotovilo v dveh odločbah. »Novela zakona bistveno širše zajema spremembe na tem področju. Nova opredelitev zakonske zveze namreč vpliva tudi na druge zakone. Odločilno vprašanje je torej, ali se bodo ustavni sodniki odločili za ožjo ali širšo razlago. Tu se bodo lomila kopja,« napoveduje Kaučič, ki pa hkrati opozarja, da imajo ustavni sodniki sedaj trdnejša merila za to, da referenduma ne dopustijo. »Ustavni sodniki so pogosto poudarjali, da želijo, da ne bi bili samo oni odgovorni za prepovedi referendumov, temveč naj del odgovornosti določi ustava. Dr. Ernest Petrič je v ločenih mnenjih celo večkrat zapisal, da ustavno sodišče sploh nima ustavne podlage za prepoved referenduma. Potem ko je bila ustava spremenjena, referendum ni več mogoč, če odpravlja protiustavnost glede varstva človekovih pravic,« pojasnjuje Ribičič.
Ker torej prepoved ni več odvisna le od volje ustavnih sodnikov, temveč imajo ti tudi ustavno podlago, je po Ribičičevem mnenju tokrat manj možnosti, da bi bil referendum proti spremembi zakona o zakonski zvezi dovoljen. Da o odpravi neustavnega stanja na področju človekovih pravic ne bi smeli odločati na referendumu, je nedavno opozorila tudi varuhinja človekovih pravic.
