Kasse Mady Diabate je slovit predstavnik svojega rodu in eden izmed legendarnih predstavnikov izročila Mandinga in Malija. Njegova glasba vrne poslušalca v davne slavne čase malijske zgodovine.
Lahko prosim na kratko predstavite sebe in svojo skupino?Rodil sem se leta 1949 v griotski družini in prihajam iz kraja Kela v okrožju Kangabe. V skupini smo trenutno štirje, poleg mene jo sestavljajo še moj brat Lassana Diabate na balafonu, Ballake Sissoko na kori in Badie Tounkara na ngoniju. Ne smem pozabiti na gospoda Vincenta, našega prevajalca, ki je velik violinist.
Kako gledate na glasbo nekoč in danes?Glasba nima meja, nenehno se razvija in tudi moja današnja glasba presega moje glasbe iz preteklosti. Lahko se zgodi, da bo jutrišnja glasba še boljša od današnje, a prihodnosti ne poznam. To je v rokah Alaha.
Kako se je začela vaša kariera?Za seboj imam zelo dolgo glasbeno pot. V glasbi sem že od otroštva, pri osemnajstih letih pa sem bil prepoznan glasbenik. Kmalu zatem me je takratna malijska vlada povabila k sodelovanju v Malijskem nacionalnem orkestru (Orchestre National du Mali). Zaslovel sem s pesmimi Nama, Silamogone (»Boj se človeka«) in Kanablana (»Ne izzivajte me«). Pozneje, bilo je leta 1989, je z menoj vzpostavila stik glasbena založba Sylla Productions in me povabila v Pariz. Tam sem jim predstavil omenjene pesmi in še nekatere druge – in začela se je moja mednarodna pot. Sicer pa je bila moja prva uspešnica pesem Nama, s katero sem zaslovel v Maliju, Senegalu in Gvineji, napisal pa sem jo na osnovi resnične zgodbe. Drug vrhunec moje glasbene kariere je bila skladba Balandiouro, ki sem jo ustvaril v sodelovanju s producentom Ibrahimom Syllo.
S katerimi glasbeniki ste še sodelovali?Veliko sem sodeloval s Salifom Keito; on je sicer pel v zasedbi Rail Band, jaz pa v Badema National. Kasneje sem delal tudi s Cheikhom Tidianejem Seckom in slavno Oumou Sangaré.
Kako vidite razvoj malijske glasbe v času globalizacije?Kot sem že dejal – glasba nima meja, od nekdaj je bilo tako. Nastopali smo po vsem svetu, v Mehiki, na Japonskem pa v Franciji, ZDA, Nemčiji... Delamo vse, kar je v naši moči, da bi povečali prepoznavnost Malija in malijske glasbe.
