Rezultati strpnosti, ki ne dela razlik med samotnimi razodetji in s kupom študij podprto znanostjo, so vidni tudi v Avstriji. S slabo četrtino necepljenih otrok se je sosednja država leta 2013 uvrstila le malo bolje od Afganistana in Liberije, s 85 odstotki cepljenih pa jo je pri tem kazalniku uspešnosti zdravstvenih sistemov daleč za sabo pustil Svazi, kjer je pričakovana življenjska doba 50 let. Od deklice iz Avstrije se je ošpic nalezla tudi še necepljena dojenčica z idrijsko-cerkljanskega konca, ki je med zadnjimi obolelimi v Sloveniji. Kje se je okužila že tako bolna deklica, ki so jo pred tedni zdravili na ljubljanski pediatrični kliniki, po stiku z njo pa je ta močno nalezljiva bolezen doletela še nosečo medicinsko sestro, nasprotno niso mogli ugotoviti. Omenjena deklica je doma iz osrednje Slovenije, kjer je precepljenost proti ošpicam leta 2013 že padla na dobrih 89 odstotkov.
Hkrati je Slovenija že na radarju mednarodnih zdravstvenih organizacij. Z 52 obolelimi je bila ob upoštevanju števila prebivalcev po pogostosti ošpic lani druga v Evropi, tik za sosednjo Italijo. Evropski center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi je našo državo sicer pohvalil, da bi se lanska pasja razstava, s katero je bila povezana velika večina okužb, brez ustrezne precepljenosti končala slabše. A pri tem se sklicuje na že zastarele podatke. Petindevetdesetodstotna precepljenost velja za mejo zaščite ljudi, ki iz zdravstvenih razlogov ne smejo biti cepljeni, in manjšine, pri kateri se kljub cepljenju ne razvije zadosten imunski odziv. Slovenija je bila leta 2013 že pod tem pragom.
Cepljenje je za zdaj na papirju še vedno obvezno, a rastoči deleži necepljenih otrok potrjujejo, da se mu lahko starši dokaj uspešno izogibajo. V zadnjih letih so na ministrstvu za zdravje že večkrat razmišljali o možnosti, da bi sedanjo obvezo, ki je v Evropi res redkost, omilili. V Nemčiji so imeli v zadnjih mesecih ostre polemike, ali ne bi bilo namesto sedanjega prostovoljnega bolje uvesti obvezno cepljenje. Trši pristop podpirajo lani objavljene ugotovitve, da kakršno koli spodbujanje cepljenja pri starših, ki so mu nenaklonjeni, še okrepi odpor. S še trdnejšim prepričanjem, da bo cepljenje njihovega otroka ogrozilo, so se glede na študijo ameriških pediatrov odzvali tako na obsežna pojasnila o že zdavnaj ovrženi povezavi z avtizmom kot tudi na zgodbo dečka, ki bi zaradi ošpic skoraj umrl. Zamenjevanje obveze z ozaveščanjem pa ne bi bilo tvegano le zaradi staršev, ki stefanom lankam zaupajo bolj kot svojemu pediatru. Slovenska stroka ima očitno slab pregled nad precepljenostjo po posameznih krajih, vrtcih in šolah. Da še vedno ni elektronskega registra, so krive oblasti v zdravstvu, ne internetni doktorji.
