Včeraj smo predstavili šest parov očetov in sinov – Maxa in Josa Verstappna, Nica in Kekeja Rosberga, Kevina in Jana Magnussena, oba Nelsona Piqueta, Michaela in Maria Andrettija ter Jacquesa in Gilla Villeneuva, danes pa se bomo spomnili še preostalih osmih dvojic.

Damon in Graham Hill

Najuspešnejša od vseh tandemov oče-sin v zgodovini sta Britanca Graham in Damon Hill, ki sta se edina oba okitila z naslovom svetovnega prvaka. Oče Graham je blestel v 60. letih prejšnjega stoletja, ko je bil dvakrat svetovni prvak (1962 in 1968), je pa tudi edini dirkač v zgodovini, ki je slavil na treh največjih dirkaških prireditvah na svetu (dirka 24 ur Le Mansa, 500 milj Indianapolisa in VN Monaka). V formuli 1 je dirkal kar 18 sezon, v katerih se je udeležil 176 dirk. Poleg dveh naslovov svetovnega prvaka se je veselil tudi 14 zmag in skupno 36 obiskov zmagovalnega odra. Žal tudi on, tako kot Gill Villeneuve, ni dočakal uspehov svojega sina, saj je prej umrl (leta 1975). Zanj ni bilo usodno dirkanje, temveč nesreča manjšega letala, ki ga je pilotiral sam.

Damon Hill (Foto: AP)

Damon se je z dirkanjem v formuli 1 srečal šele pri 31 letih, ko mu je leta 1992 priložnost na nekaj dirkah ponudilo moštvo Brabham, ki pa zaradi finančnih težav ni preživelo celotne sezone. Pred naslednjo sezono je Hill prestopil k Williamsu, kjer je doživel najbolj zvezdniške trenutke svoje kariere, leta 1996 pa z dirkalnikom tega britanskega moštva tudi postal svetovni prvak. Eno sezono je nato še dirkal za moštvo Arrows ter še dve sezoni za Jordan, preden je leta 1999 pri 39 letih končal kariero, v kateri je na 115 dirkah 22-krat zmagal ter 42-krat stal na zmagovalnem odru.

David in Jack Brabham

Jack Brabham je veliko dirkaško ime iz sredine prejšnjega stoletja. Avstralec je v formuli 1 nastopal med letoma 1955 in 1970, na 126 dirkah pa je 14-krat zmagal, 31-krat pa končal med najboljšimi tremi. V letih 1959, 1960 in 1966 je bil tudi svetovni prvak. Bil je tudi ustanovitelj moštva Brabham, za katerega je dirkal od leta 1962, torej je zadnji naslov prvaka slavil s svojim moštvom, kar je edinstven primer v zgodovini. Njegov najmlajši sin David je bil zelo uspešen dirkač v ostalih kategorijah, je tudi eden od štirih Avstralcev, ki so zmagali na dirki 24 ur Le Mansa, v formuli 1 pa ni uspel priti do omembe vrednih rezultatov. Nastopal je dvakrat, leta 1990 za očetovo moštvo Brabham, leta 1994 pa za Simtek. Na 24 dirkah je vselej ostal brez točk.

Jack Brabham (Foto: AP)

Christian in Wilson Fittipaldi

Vsak, ki vsaj približno spremlja ali je pred leti spremljal formulo 1, pozna priimek Fittipaldi. Emerson Fittipaldi je namreč dvakratni svetovni prvak iz let 1972 in 1974, v 11 sezonah pa je zmagal na 14 dirkah ter 35-krat stal na stopničkah. A on ne sodi v kontekst očetov in sinov v formuli 1, saj ne njegov oče ne njegovi sinovi (še) niso dirkali na tej ravni. Je pa ta svet izkusil njegov brat Wilson, ki je dirkal v času Emersonovih zlatih let. V sezonah 1972, 1973 in 1975 je nastopil na 35 dirkah, med dobitnike točk pa se je vpisal trikrat. Kasneje se je v karavani dirkačev formule 1 znašel še Wilsonov sin Christian, ki je v letih 1993 in 1994 z Minardijem in Footworkom nastopil na 40 dirkah in osvojil 12 točk.

Kazuki in Satoru Nakajima

Edini azijski primer očeta in sina, ki sta dirkala v formuli 1, sta Japonca Kazuki in Satoru Nakajima. Slednji je bil med dirkaško smetano pet let (od 1987 do 1991), na 74 dirkah pa je z Lotusom in Tyrrellom osvojil 16 točk. Podobno (ne)uspešen je bil kasneje njegov sin Kazuki, ki je med letoma 2007 in 2009 na 36 dirkah z Williamsom osvojil devet točk.

Kazuki Nakajima (Foto: Reuters)

Markus in Manfred Winkelhock

Nemec Manfred Winkelhock je od leta 1982 do 1985 odpeljal 47 dirk, do cilja pa prišel le na trinajstih. Najboljši rezultat je bilo peto mesto v Braziliji, kar sta bili tudi edini točki, ki ju je osvojil. Leta 2007 se je v formuli 1 preizkusil tudi njegov sin Markus, ki pa je priložnost za dokazovanje med dirkaško elito dobil le na VN Evrope na Nürburgringu. Takrat je z nekonkurenčnim Spykerjevim dirkalnikom v deževnih razmerah in zmedi na progi celo nekaj krogov vodil, dokler ni v 15. krogu odstopil. Kljub dobremu vtisu v prvih krogih si ni uspel zagotoviti nadaljnjega sodelovanja s katerim od moštev, tako da je ostal pri zgolj eni dirki v formuli 1.

Hans-Joachim in Hans Stuck

Priimek, ki se že 35 let ne pojavlja več v formuli 1, je Stuck. Zastopala sta ga dva Hansa, oče je bil udeleženec treh dirk v letih 1953 in 1954, ki mu niso prinesle uspeha, sin Hans-Joachim pa je tekmoval nekoliko dlje in v sezoni 1977 tudi dvakrat stopil na zmagovalni oder. V letih od 1974 do 1979 je bil na startu 74 dirk, vsega skupaj pa je osvojil 29 točk.

Teddy in Andre Pilette

Belgijska naveza očeta in sina s priimkom Pilette je prav tako znana le največjim poznavalcem formule 1. Oče Andre je med letoma 1951 in 1964 sodeloval na devetih dirkah ter osvojil dve točki, njegov sin Teddy pa je za volanom dirkalnika formule 1 sedel le na eni dirki, in sicer leta 1974 na domači VN Belgije v Nivellesu, ko je z zaostankom štirih krogov osvojil 17. mesto.

Tim in Reginald Parnell

Prvi sin, ki je v formuli 1 nasledil očeta, je bil Tim Parnell. Anglež je leta 1961 nastopil na dveh dirkah, na eni je odstopil, na drugi pa je bil deseti. Njegov oče Reginald, ki je dirkal le nekaj let prej v začetni dobi formule 1, je bil za malenkost uspešnejši. Sodeloval je na šestih dirkah, dvakrat je odstopil, na ostalih pa osvojil 3., 4., 5. in 7. mesto. Na zmagovalni oder je stopil ravno na prvi dirki v zgodovini tega športa, leta 1950 na VN Velike Britanije v Silverstonu.

Bo naslednji sin, ki bo nasledil očeta, Mick Schumacher?

To je bil pregled vseh 14 parov očetov in sinov, ki so do sedaj izkusili dirkanje v formuli 1. V naslednjih letih bi se jim lahko pridružil še najtrofejnejši priimek v tem športu – Schumacher. Mick, 15-letni sin sedemkratnega svetovnega prvaka in najuspešnejšega dirkača vseh časov Michaela Schumacherja, se namreč uspešno kosa z vrstniki in stopa po očetovih stopinjah. Po naslovu mladinskega svetovnega podprvaka v kartingu v lanski sezoni je presedlal v formulo 4, tekmovanje, namenjeno mladim dirkačem, ki vstopajo v svet enosedežnih dirkalnikov. Do formule 1 je od tam seveda še daleč, a s takšnim priimkom so mu ob dobrih rezultatih vrata v dirkaški raj prav gotovo odprta.