Vsako leto znova pa velja opozoriti, da moramo biti pri nabiranju previdni. S čemažem je namreč kakor z gobami – če nismo gotovi, da gre za medvedji česen, ga ne nabirajmo. Zel je namreč za nevajeno oko od daleč precej podobna šmarnicam ali solzicam, ki jih je rad nabiral Kuharjev Lovrenc oziroma Prežihov Voranc, celo na podobnih mestih rastejo. Ampak pogled od blizu razkrije drugačne liste, zlasti pa cvetove. Še nevarnejša je zamenjava z jesenskim podleskom, ki mu je marsikdo že celo podlegel. Ampak naj vas to ne odvrne. Čemaž ali medvedji česen (po latinsko Allium ursinum), kakor mu pravijo tudi v Italiji (l'aglio orsino), Nemčiji (bärlauch) in še kje, namreč nezgrešljivo diši po česnu, njegovi listi pa so na pecljih. Če niste prepričani, jih pomanite med prsti in poduhajte.

S koncem zime lahko spremenimo tudi svoj jedilnik in nekoliko izdatnejše zimske jedi počasi nadomestimo z lažjimi spomladanskimi. S svežimi čemaževimi listi lahko začinimo marsikatero jed, denimo zeleno ali regratovo solato, narežemo ga na testenine ali rižoto, poda se v jajčno omleto, imenitno se ujame s svojimi sodobniki, divjimi šparglji, ki bodo menda tudi kmalu pognali. Pripravimo ga lahko tudi kot namaz – liste sesekljamo in dodamo olivno olje ter morsko sol. Tak namaz lahko vložimo v kozarec in ga na hitro steriliziramo ter hranimo v hladilniku. Za preliv čez testenine napravimo pesto – sesekljanim listom dodamo zdrobljene pinjole ali orehe ter nastrgan parmezan, poper in morsko sol. Drobno narezane liste dodamo krompirjevi juhi in dobimo čemaževo, izjemno dobra je rižota s čemaževimi listi in parmezanom, sesekljan čemaž lahko zamesimo v testo in spečemo okusne kruhke, skupaj s špinačo ali šparglji in sirom ga spečemo v piti ali omleti… Ljubitelji špinače lahko v kakšni toplejši legi pogledajo za mladimi koprivami. Če jim v poljubnem razmerju dodamo liste čemaža, iz vsega skupaj pa po svojem priljubljenem receptu napravimo špinačo, ne moremo zgrešiti. Dokler kopriv še ni za vsakim vogalom, si lahko pomagamo s špinačo ali blitvo iz trgovine. Konec koncev lahko čemaž s krompirjem pripravimo kot solato ali narezane liste le dodamo zeleni solati. Gotovo ste opazili, da je pognal že tudi regrat. Iz mladih regratovih listov, ki jih naberemo na negnojenih travnikih in opuščenih pašnikih daleč od cest, in čemaža zmešamo imenitno solato, sploh če dodamo malo kuhanega krompirja ter kis in olje, po želji pa še trdo kuhana jajca.

Pravzaprav lahko čemaž porabimo povsod, kjer si upamo predstavljati omamen in blag okus po česnu. Le domišljijo na pašo in merico poguma s kuhalnico! Čemaž so uživali že Rimljani, imeli so ga celo rajši kot česen, kar med gurmani velja še dandanes. Česnu je poleg okusa podoben tudi po zdravilnih učinkovinah, ki so še izrazitejše!

Čemaževa pita

Potrebujemo: 250 g moke, 140 g masla, 2 kokošji jajci, 2 rumenjaka, 1 dl smetane za kuhanje, 6 drobnih mladih čebul, 100 g naribanega parmezana, večji šop čemaža, olivno olje, morsko sol, sveže zmlet poper.

Priprava: Moko zmešamo z maslom in dodamo malo soli. Dobimo grudasto maso, ki ji dodamo šest žlic vode in jo mesimo, dokler testo ne postane gladko. Zavijemo ga v folijo in postavimo v hladilnik za dve uri. Testo razvaljamo na nekaj milimetrov debeline ter z njim obložimo model za pito, na debelo namazan z maslom. Testo prebodemo z vilicami in ga prekrijemo s papirjem za peko ter ga obtežimo. Vse skupaj zavijemo v aluminijevo folijo in pečemo v pečici 15 minut pri 180 stopinjah. Očistimo mlado čebulo in jo prerežemo po dolžini. Jajci in dodatna rumenjaka stepemo s 50 g naribanega parmezana, smetano, soljo in poprom. Odstranimo papir s testa ter nanj vlijemo maso iz jajc, nanjo razporedimo mlado čebulo, pokrijemo z aluminijevo folijo in pol ure pečemo pri 180 stopinjah. Odstranimo folijo in pečemo še deset minut, nato na pito nadevamo narezane liste čemaža, ki smo jih prej začinili s soljo, poprom ter začimbami po želji. Dodamo tudi preostali parmezan ter porinemo v pečico za dve minuti. Takoj postrežemo.