Zniževanje cen na energetskem trgu, ki ga je v preteklem letu do temeljev stresla 50-odstotna pocenitev surove nafte, se slovenskih potrošnikov v veliki meri ni dotaknilo. Cene zemeljskega plina na mednarodnih trgih so se denimo v manj kot letu dni znižale za več kot 20 odstotkov, medtem ko so stroški plina za gospodinjstva v tem času upadli le za vzorec. Že januarja so sledile podražitve. Slovenski distributerji ne napovedujejo novega znižanja cen zemeljskega plina.
Ljubljana četrta najdražja v Evropi
Nazadnje je večina ponudnikov zemeljskega plina znižala cene v začetku decembra. Petrol je v zadnjem lanskem mesecu gospodinjstvom ponudil ceno 0,335 evra na kubični meter zemeljskega plina, kar je dva centa ozirom pet odstotkov manj kot pred tem. Še nižjo ceno, 0,289 evra na kubični meter plina, so ponudili v Elektro Celje Energija, kar je po trditvah direktorja Mitje Trčeta najnižja redna cena na slovenskem trgu. A še nekoliko cenejši je Gen-I, ki je z decembrom za sedem odstotkov znižal ceno kubičnega metra plina. Cena brez omrežnine, raznih dajatev, dodatkov in DDV znaša v akcijski ponudbi 0,279 evra na kubični meter.
Cene pri večini slovenskih distributerjev se v novem letu niso spremenile, kljub temu pa so morala gospodinjstva že januarja globlje seči v žep. Razlog so višje dajatve državi. S 6. januarjem je namreč vlada zvišala dajatev na izpuste CO
2
za približno 20 odstotkov na 0,01728 evra za vsak kubični meter zemeljskega plina. Še nekaj dni prej pa je skoraj podvojila prispevke za subvencioniranje OVE (obnovljivi viri energije) in SPTE (pridobivanje toplotne in električne energije), in sicer 0,00943 evra na kubični meter. Nekajodstotno zvišanje cen je bilo neizbežno. Dodatki, prispevki, trošarine in DDV predstavljajo 27 odstotkov končne cene, prav toliko omrežnina, cena samega energenta, torej plina, pa preostalih 46 odstotkov.Po oceni portala Energypriceindex, ki spremlja cene električne energije in plina v evropskih prestolnicah, se je zemeljski plin za ljubljanska gospodinjstva v januarju podražil za tri odstotke. Od vseh gospodinjstev je doletela višja podražitev le prebivalce Stockholma (11 odstotkov) in Prage (3,3 odstotka). Ljubljana je po ceni plina glede na kupno moč četrta najdražja evropska prestolnica. Zaostaja le za Stockholmom, Lizbono, Beogradom in nič ne kaže, da bo kmalu postala cenejša. Če kaj, bo plin kvečjemu dražji.
Rusija velika neznanka
Razmere na energetskem trgu se zopet menjajo. Najdaljše obdobje zniževanja cen nafte v zadnjih nekaj desetletjih se je namreč januarja končalo, kar bi lahko povečalo pritiske tudi na cene zemeljskega plina. »Načeloma je cena nafte s šestmesečnim zamikom povezana s ceno plina. Zdajšnja podražitev nafte bi tako, če bo seveda pri njej ostalo, posledično vplivala na dvig cen zemeljskega plina to jesen in zimo,« so kot enega možnih scenarijev napovedali v Gen-I.
A na trgu zemeljskega plina igrajo trenutno pomembnejšo vlogo druge silnice. Nizozemska je prepolovila proizvodnjo zemeljskega plina na največjem evropskem plinskem polju v bližini mesta Groeningen, ki ima zmogljivost 39,5 milijarde kubičnih metrov plina na leto. Zaradi politične odločitve pred letošnjimi volitvami – prebivalci Groeningena naj bi se pritoževali zaradi šibkih potresov – so tržne cene zemeljskega plina sredi februarja poskočile za približno pet odstotkov. Dodatna negotovost preti z vzhoda.
»Zaradi geopolitičnih razmer v vzhodni Evropi ne vidim možnosti za dodatna znižanja cen zemeljskega plina,« je dejal Trček. Zaradi krize v Ukrajini in trenj med Rusijo in Evropo se po plinovodih pretaka precej manj ruskega plina. Po oceni evropskih distributerjev Nel in Opal je po plinovodu Severni tok v prvi polovici februarja v EU priteklo dnevno le 45 milijonov kubičnih metrov ruskega zemeljskega plina, kar je 54 odstotkov manj kot lani. Povprečna dnevna količina zemeljskega plina, ki je v Evropo prihajala čez Ukrajino, pa je v februarju upadla s 104,4 na 48 milijonov kubičnih metrov.
