Vedno debelejši sloji toplotne izolacije, odlična zrakotesnost ter ustrezna izbira in kakovostna vgradnja stavbnega pohištva zagotavljajo energijsko varčnost objektov. Za učinkovito delovanje objekta pa skrbita odlični strojna in električna oprema.
Pa so vsi ti objekti tudi trajnostni?
Sodobni materiali, oprema in naprave, ki zagotavljajo tehnološko dovršenost objekta, imajo z uporabo različno življenjsko dobo v življenjskem ciklu objekta, ki se ocenjuje na 50 let. V objektu je po določenem času treba zamenjati preproge, opremo, talne obloge, stenske obloge, inštalacije, okna, kurilno napravo, napravo za hlajenje ter ostalo opremo, saj se v sorazmerno kratkem času izrabijo in ne služijo več svojemu namenu (običajno od tri do petnajst let).
Da lahko govorimo o trajnostnem objektu, je pomembno, da pri njegovi gradnji oziroma prenovi upoštevamo načelo trajnosti. Materiali in oprema, ki jih izbiramo za vgradnjo, naj bodo kakovostni, vendar pazimo, da bodo imeli čim daljšo življenjsko dobo ter da jih je mogoče reciklirati z minimalnimi stroški. Za materiale in opremo je tako pomemben podatek o LCA (life cycle assessment – oceni življenjskega cikla), ki je edini način za celovito ovrednotenje izdelka, upoštevajoč vse njegove vplive na okolje. Pri tem se upoštevajo vsi podatki o izkopavanju surovin, uporabi surovin in energentov za izdelavo izdelka, transportu in vgradnji ter vse do končne razgradnje oziroma deponiranja izdelkov. Pri izbiri ustreznih materialov tako posebno pozornost posvečamo materialom, ki se z uporabo obrabljajo, ter tehničnim izdelkom, ki se zaradi svojega delovanja izrabijo oziroma na trgu obstajajo učinkovitejši in jih je zato smiselno nadomestiti.
Za drug namen brez predelave
Najbolj zaželen način recikliranja je zagotovo, da se izrabljeni material lahko uporabi v drug namen brez dodatne predelave osnovnega materiala. Tak primer so na primer vijaki, ki jih uporabljajo pri zahtevnih jeklenih konstrukcijah. Po demontaži konstrukcije lahko vijake uporabimo za manj zahtevne vezne konstrukcije.
Vedno večja ponudba poslovnih prostorov na trgu z različnimi cenami najema oziroma nakupa je privedla do tega, da so začeli posamezne objekte certificirati. Certifikacija objektov naj bi tako potencialnim kupcem ali najemnikom pomagala pri njihovem odločanju, saj obstajajo številni kriteriji, ki lahko prikažejo, ali se bo strošek vzdrževanja nepremičnine na dolgi rok bistveno povečal, kako je z bivalnim udobjem, kako je z umeščenostjo objekta v urbano strukturo ter še mnogi drugi kriteriji.
Na osnovi že omenjenih certificiranj objektov so se po svetu razvili trajnostni kriteriji za različno vrednotenje objektov. Poznamo BREAM, LEED, DGNB ter druge certifikate, ki podeljujejo različno število točk za posamezno kategorijo kakovosti, slednje se delijo na okoljsko, ekonomsko, tehnično, procesno, sociokulturno, funkcionalno ter urbano. DGNB pozna na primer štiri kategorije vrednotenja objektov. Znak »certificiran« pridobijo obstoječi objekti, ki dosežejo skupno 35 % indeksnih točk. Za nove objekte pa se lahko podeli bronasti znak za skupno doseženih vsaj 50 % indeksnih točk, srebrni znak za skupno doseženih vsaj 65% indeksnih točk ali zlati znak za skupno doseženih vsaj 80 % indeksnih točk.
Večje povpraševanje po trajnostnih objektih
Omenjeni model certificiranja objektov se je do danes prenesel tudi na ostale stavbe, kot so na primer stanovanjski objekti, bolnišnice, vrtci, šole… Z vse večjo ponudbo certificiranih objektov na trgu raste tudi povpraševanje po trajnostnih objektih. Večja ozaveščenost kupcev oziroma najemnikov certificiranih objektov bo pripeljala tudi do večje uporabe trajnostnih materialov.
Toplotna in zvočna izolacija iz mineralne steklene volne je z vidika uporabe trajnostne rabe materiala odlična, saj izdelki v svojem življenjskem ciklu ne zahtevajo vzdrževanja. Prav tako je v življenjskem ciklu ni potrebno menjavati z nadomestno izolacijo enakih toplotnoizolacijskih karakteristik.
Z ustrezno toplotno in zvočno izolacijo URSA boste tako v toplem zavetju svojega doma, pri tem pa boste imeli v objektu vgrajen trajnosten material.
