Občina Kočevje je marca lani kupila za potrebe širitve tamkajšnjega podjetniškega inkubatorja 1000 kvadratnih metrov veliko halo nekdanjega podjetja Gramiz in 6000 kvadratnih metrov veliko zemljišče na Bregu pri Kočevju. Prostori kočevskega inkubatorja na Trati so bili skoraj polni – zasedenih je bilo pet od šestih proizvodnih prostorov in vse pisarne.
Občina se je za nakup dodatnih prostorov za delovanje inkubatorja odločila tudi zaradi povpraševanja po prostih zmogljivostih in zaradi možnosti črpanja denarja iz programa Pokolpje. Ta je v instrumentu 1.2 predvideval okoli pol milijona evrov za nakup zemljišč, proizvodnih prostorov in opreme za širitev podjetniških inkubatorjev v jugovzhodni Sloveniji. »V soglasju z občino smo se odločili, da je glede na skoraj polno zasedenost kapacitet v inkubatorju smotrno, da s pomočjo tega ukrepa pridemo do novih prostorov. S tem bi namreč pomagali kočevskemu gospodarstvu, saj so najemnine v PIK veliko nižje od tržnih,« pojasnjuje Vladimir Komljenović iz Podjetniškega inkubatorja Kočevje. V inkubator vključena podjetja prvih šest mesecev plačujejo 75 centov na kvadratni meter za proizvodne in 1,25 evra na kvadratni meter za poslovne prostore.
Instrumenti Pokolpja zgolj na papirju?
Občina, ki je z javnim zbiranjem ponudb za nakup nepremičnine zbrala le eno (pa še ta ni izpolnjevala pogojev), je marca lani za 299.000 evrov kupila halo nekdanjega gradbenega podjetja Gramiz. Hala naj bi bila zaradi velikosti, pripadajočega zemljišča, neposredne bližine glavne ceste in možnosti razdelitve na več samostojnih enot idealna za inkubator. A stavba potrebuje obnovo in popravke: med drugim morajo na primer dvigniti strope. V kočevskem inkubatorju so zato načrtovali fazno obnovo in postopno vključevanje inkubiranih podjetij: prvo naj bi se jeseni lani vselilo podjetje Naut. A se je projekt širitve kočevskega inkubatorja tu tudi ustavil. Država, ki je predvidela denar v programu Pokolpje, namreč že več kot pol leta zadržuje podpis pogodbe.
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo odgovarjajo: »Od priprave koncepta mrežnega podjetniškega inkubatorja, ki bo deloval na vsem območju Pokolpja, je odvisno, kdaj bo podpisana pogodba.« V kočevskem inkubatorju so nad novimi zahtevami ministrstva začudeni: »Jeseni, ko smo že imeli narejen osnutek pogodbe, ki smo ga prejeli od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ta koncept še ni bil pogoj. Pogodbo smo pregledali in dopolnili z naše strani, nato smo jo vrnili ministrstvu, ki jo je ponovno dalo v pregled svoji pravni službi, kar je trajalo do zaprtja državnega proračuna,« trdi Komljenović.
Koncept mrežnega podjetniškega inkubatorja med drugim predvideva strokovno skupino, ki bi več inkubatorjem v jugovzhodni regiji ponudila pomoč, in skupne storitve na ravni mrežnega inkubatorja. »Razlog, da lani niso podpisali pogodbe, je banalen, a realen: ni bilo denarja. Proračun teh sredstev ni imel,« je odkrit kočevski župan Vladimir Prebilič. Glede izvajanja programa Pokolpja pa: »Žal se ne izvaja s takšnim tempom in ne v takšnem obsegu, ko smo si predstavljali. To ni edini primer, kjer so stvari umanjkale, razpis za ukrep 1.2 bi moral biti objavljen jeseni lani, pa ga ni bilo.« Občina naj bi od države dobila okoli 225.000 evrov, ki jih bi porabila za adaptacijo.
Na Kočevskem bi izdelovali butična lesena plovila
»Država širi informacije, da je treba spodbujati lesno industrijo, a pravzaprav spodbud ni,« je kritičen direktor podjetja Naut Darko Dolinar. Njegovo podjetje, ki ima trenutno sedež na naslovu Podjetniškega inkubatorja Kočevje, bi v hali na Bregu izdelovalo butična plovila iz tehnološko modificiranega lesa, obdelanega s štirimi fazami zaščite. Na Kočevskem, v najbolj gozdnati slovenski pokrajini, kjer se spopadajo s 23-odstotno stopnjo brezposelnosti, bi z zagonom proizvodnje vzpostavil deset novih delovnih mest. Dolinar, ki bo zaradi zbiranja kapitala počakal na obnovo hale na Bregu, pravi: »Padli smo v vakuum. Raziskali smo že veliko možnosti, a v Sloveniji trenutno ni podpore lesni industriji. Ker smo v obdobju, ko se je končala ena evropska perspektiva, tudi tu ne moremo črpati sredstev.«
