Jazbec je v delu pogovora, ki se je dotikal razmer v Sloveniji, ocenil, da Slovenija skozi trenutne postopke prodaje 15 državnih naložb s seznama, ki ga je 2013 potrdil DZ, evropskim partnericam kaže, da je presekala s preteklostjo. "Smo odprto gospodarstvo, ki želi privabiti tuje naložbe. Na koncu bomo od tega korist imeli oboji - država in vlagatelji," je dejal guverner.
Zanikal je, da bi postopek privatizacije potekal prepočasi. "Govorimo o procesu, ki traja šele eno leto. Privatizacija je kompleksno početje, ki mora uživati tudi zadostno podporo," je povedal.
Jazbec je zavrnil tudi oceno, da sta NLB in NKBM na lanskih evropskih pregledih bank doživeli neuspeh. "Kapitalski primanjkljaj je bil znan in komuniciran javnosti. Obe banki sta bili konec leta 2013 obsežno dokapitalizirani. V temelju je naš bančni sistem trden, nobena banka nima likvidnostnih težav," je bil jasen.
Jazbec je v pogovoru zagovarjal tudi trdno stališče Evropske centralne banke (ECB) do grške vlade in odločitev, da kot zavarovanje ne sprejema več grških državnih obveznic. Druge možnosti ni bilo, je dejal.
Zakaj bi spreminjali pravila igre?
Glede Grčije je posvaril še pred tem, da bi spremenili pravila igre. "Ne vidim nobene potrebe, da bi ta pravila v grškem primeru postavili pod vprašaj. Potem bi imeli veliko težavo, nepravično in neenakopravno obravnavo obravnavo članic območja evra," je dejal.
Ob tem se je dotaknil še vprašanja nadaljevanja izredne likvidnostne pomoči ECB oz. nacionalnih centralnih bank območja evra za grške banke, ki ga je svet osrednje denarne ustanove v evrskem območju nedavno odobril.
Spomnil je, da se je morala tudi Slovenija od septembra 2013 do junija 2014 zateči k izredni likvidnostni pomoči ECB za Probanko in Factor banko. Takrat so po Jazbečevih za Slovenijo veljala zelo jasna pravila, ki jih je morala izpolniti.
Ta pravila veljajo tudi za Grčijo, obstaja pa po njegovem mnenju tudi nevarnost, da bi se ta izredna pomoč lahko prekinila. A za zadaj razmere še niso take, verjame pa tudi, da bodo grške oblasti storile vse potrebno, da ohranijo stabilnost finančnega sistema.
ECB ne more reševati problemov držav
Glede kritik do ravnanja ECB v primeru Grčije - v Frankfurtu naj bi bili namreč nepopustljivi - je Jazbec povedal, da ECB ne more reševati problemov, ki jih morajo rešiti države.
"Včasih nas nepravično naredijo za grešne kozle," je še dejal o tej temi. Novih konfliktov s politiko se ne boji. "A če me vprašate, ali želim biti grešni kozel zaradi nečesa, kar pomaga evropskemu gospodarstvu ali nam pomaga uresničiti naš mandat, potem sem rad za vedno grešni kozel," je dejal.
