Večno nepristranska Švica hitro izgublja status pribežališča za bogataše, ki so vselej stavili na nepredušno varnost zasebnih podatkov v švicarskih bankah. Iz alpske države so pred leti »ušli« podatki o več deset tisoč bančnih računih nemških državljanov, ki so se izogibali plačevanju davkov – med njimi je bil tudi nekdanji predsednik nogometnega kluba FC Bayern Uli Hoeness. V preteklih dneh pa so v javnost pricurljali novi podatki o približno 120 milijard dolarjev visokih prihrankih, ki jih je več kot 100.000 ljudi leta 2007 hranilo na računih švicarske podružnice HSBC, sicer ene največjih svetovnih bančnih skupin. Med njimi je mogoče najti imena zvezdnikov, kot so Tina Turner, David Bowie in Phill Collins, asov iz športnega sveta, kot so Fernando Alonso, Valentino Rossi, Diego Forlan in Flavio Briatore, ter izbor poslovnežev, politikov, plemičev ter tudi trgovcev z drogami in krvavimi diamanti.

Slovenci skrili 24,5 milijona dolarjev

V druščini premožnih je bilo leta 2007 tudi pet Slovencev, skupno pa 13 oseb, povezanih s Slovenijo, ki so na 26 računih pri HSBC hranili 24,5 milijona dolarjev premoženja. Najzajetnejši račun s Slovenijo povezanega varčevalca je bil težak kar 22,7 milijona dolarjev. Prav mogoče je torej, da so novinarji francoskega časnika Le Monde in mednarodne skupine preiskovalnih novinarjev (ICIJ) razkrili denar iz katere od premnogih slovenskih afer. Zaenkrat je jasno zgolj, da lastnik kot fizična oseba računa slovenskim davčnim organom ni prijavil. Podatki iz leta 2007, ki so jih Dnevniku posredovali iz finančne uprave (Furs), namreč kažejo, da so fizične osebe tedanji davčni upravi (Durs) prijavile le šest bančnih računov v tujini. Po dva v Avstriji in Italiji, prav nobenega pa v Švici. Pravne osebe so med tem prijavile enajst bančnih računov v Švici. Kako plodovito je bilo tedanje obdobje za »skrivalnice« na tujih bančnih računih, kaže podatek, da ima Furs danes v evidenci že 414 bančnih računov Slovencev v Švici. Skupno je bančne račune na tujem prijavilo že več kot 11.000 fizičnih oseb iz Slovenije.

Kdo so Slovenci, ki »skrivajo« denar v Švici, (še) ni znano, pravzaprav morebiti tudi nikdar ne bo. Na Fursu so namreč pojasnili, da za podatke iz afere Swiss leaks niso in ne bodo zaprosili, četudi bi bili brezplačni. Za nakupe podatkov o davčnih zavezancih, kot so to storile Nemčija in številne druge države, se doslej prav tako še nikoli niso odločili. »Trenutna pravna podlaga ne omogoča nakupa podatkov,« so dejali na Fursu in pojasnili, da se podatki običajno nanašajo na obdobja, za katera je pravica do odmere davkov že zastarala.

HSBC med sodnimi mlini

A pri tem ne smemo pozabiti, da je afera Swiss leaks stara že kar nekaj let, le da je bila javnosti nekoč znana kot »seznam Lagardove«. Podatki, s katerimi so novinarji ICIJ v sodelovanju s časniki Le Monde, Guardian in nekaterimi drugimi mediji udarili po ugledu HSBC in Švice, so večini zainteresiranih vlad znani že nekaj let. Zasluge za to si lasti nekdanji uslužbenec ženevske poslovalnice švicarske HSBC Herve Falciani, ki je podatke ukradel leta 2007. Decembra 2008 je po neprijetnem zaslišanju pred švicarskimi preiskovalci v najet avto čez noč stlačil družino in kovčke ter prebegnil v Francijo. V letih pozneje je bil konstantno na begu, menda naj bi ga vmes dobila v kremplje celo izraelska obveščevalna služba. Pet mesecev je preživel v španskih zaporih, na sojenje je hodil pod krinko, ker se je bal za življenje. Še pred tem, v začetku leta 2009, pa je podatke posredoval tedanji francoski finančni ministrici Christine Lagarde, danes prvi dami Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki jih je leto pozneje delila s tujimi vladami.

Podatki razkrivajo podrobnosti več deset tisoč bančnih računov pri švicarski banki HSBC. Razkrivajo načine, kako so bankirji pomagali strankam pri izogibanju plačevanja davkov v matičnih državah. Zanje so ustanavljali slamnata podjetja v davčnih oazah, skrbniške sklade in jim ponujali celo paleto finančnih instrumentov, s pomočjo katerih so lahko skrile svoje premoženje. Rešitve so ponujali tudi preganjanim kriminalcem. Za Britanca Emmanuela Shallopa, ki je bil pozneje obsojen zaradi trgovanja s krvavimi diamanti, so pri HSBC med preiskavami denimo ustvarili račun, katerega lastništvo so skrili za podjetje v Dubaju. »Zavedati se morate, da obstaja več možnosti za ublažitev ekonomskega učinka davkov,« sta Colin Wyss, prvi mož švicarske HSBC, in vodja za davke Denis Soussi v pismu nagovorila stranke. Prav mogoče je, da se bosta zaradi tega zagovarjala na sodišču.

Zaradi domnevne pomoči pri utajevanju davkov je HSBC pod drobnogledom organov pregona že v Franciji, Argentini in Belgiji. Oktobra lani je belgijski sodnik HSBC uradno obtožil pranja denarja, saj naj bi več kot 1000 premožnim Belgijcem pomagala pri utaji davkov. Kmalu pa bi se lahko znašla tudi v ameriških sodnih mlinih. Po ameriškem zakonu je namreč pomoč ameriškemu državljanu pri utaji davkov kaznivo dejanje, ne glede na to, od kod prihaja banka.