Umrli v taboriščih niso bili dostojno pokopani

Poročali pa so tudi, da je bilo tam, v taborišču Auschwitz, zaprtih tudi 2334 Slovencev. Umrlo jih je 1331. Med drugo svetovno vojno je bilo v okupatorjevih koncentracijskih taboriščih 63.000 Slovenk in Slovencev in kar 12.000 se jih iz taborišč ni vrnilo. Umrli so tam, v taborišču.

Tako je poročal Dnevnik 27. januarja, na dan spomina na žrtve holokavsta. Kdo pa so bili Slovenci v teh taboriščih smrti? Kdo jih je tja poslal? Kdo jih je 12.000 obsodil na smrt? Kdo je bil slovenski organizator prevoza v taborišča? Kdo je bil slovenski Eichmann? Kdo je bil slovenski »major«, ki je obsojal? Tudi na smrt. Nismo ga še spoznali.

NSi pripravlja nov zakon o dostojnem pokopu. Vsak človek ima pravico do dostojnega pokopa, do groba in do spomina. Tako so v predlogu zapisali. Zapisali pa so tudi, da novi zakon ne pomeni abolicije ali spregleda odgovornosti za tiste, ki so krivi za usmrtitve. Za katere usmrtitve? Kdo je kriv za 12.000 usmrčenih v taboriščih? Kdo jih je obsodil?

Vemo, kdo je bil krvnik, ki je le spodmaknil stolček. Ne vemo pa, kdo je bil sodnik. Koga so obsodili tudi na smrt od lakote v taborišču. Žrtve uničevalnih taborišč niso omenjene. Vse kaže, da je namen predloga zakona pokazati in dostojno pokopati le žrtve povojnih pobojev. Žrtve zločina, ki se ne bi smel zgoditi. Pa se je. Umrli v taboriščih ostajajo še vedno le žrtve vojne in revolucije. Žrtve, ki niso bile dostojno pokopane.