Madžarski najemniki posojil v švicarskih frankih so že pred časom dočakali svoje odpustke, na Hrvaškem je vlada za eno leto odrešila višjih mesečnih obrokov tako običajne prebivalce kot tudi obrtnike in samostojne podjetnike, na lajšanje posojilnega bremena pa čakajo tudi Poljaki. »Kaj storiti s približno 10.000 posojilojemalci v švicarskih frankih?« pa je vprašanje, ki v Sloveniji še ni dobilo odgovora. In to kljub dejstvu, da si ta vroči kostanj dnevno podajajo vlada, Banka Slovenije in Združenje bank Slovenije (ZBS) na eni strani ter Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) in v zadnjem času še posebno aktivno Združenje frank na drugi strani.
Frank še naprej razdružuje
Stališče vlade, Banke Slovenije in ZBS je jasno. Za sklenitev posla sta potrebna dva. Banka in posojilojemalec, za katerega se pričakuje, da so mu bila predstavljena vsa tveganja in jih je tudi razumel. Vse rešitve, ki bi breme rasti vrednosti franka v celoti naprtile na ramena bank, bi bile tako po oceni »trojice« zunaj pravnih okvirov, ki opredeljujejo razmerja med posojilodajalci in posojilojemalci. Sistemske rešitve v smislu zamrznitve tečaja pri nižji vrednosti franka tako očitno ne bo. Edini korak naproti posojilojemalcem so vlada, Banka Slovenije in ZBS naredile z naslednjim pozivom posojilodajalcem: »Pričakujemo, da banke potrošnikom ne bodo zaračunavale stroškov in storitev, ki se jim je mogoče izogniti.« Ob tem so izrazili trdno prepričanje, da je odločitev o najemu posojila sprejel vsak potrošnik sam.
V Združenju frank, ki na družabnem omrežju Facebook združuje že več kot 1250 ljudi, vidijo odgovornost za težave na drugi strani bančnega okenca. »Ne nadejamo se, da bo naša posojila plačal kdo drug, vendar upravičeno pričakujemo, da bo država potrošnike v skladu z ustavo in zakonodajo zaščitila pred spornimi poslovnimi praksami bank.« Rešitve, ki jih ponujajo oblasti, očitno niso izpolnile njihovih pričakovanj. Še več, po mnenju Združenja frank so namenjene zgolj temu, da bankam prinašajo še večji dobiček.
Posojilojemalci spet »špekulirajo«
Dejstvo je, da je nenadna odločitev Švicarske centralne banke (SNB), ki je sredi januarja osvobodila tečaj franka v primerjavi z evrom, spisala marsikatero tragično zgodbo tudi v Sloveniji. Posojilojemalcem, ki so bili že pred tem blizu meji svojih finančnih možnosti, se je z 20-odstotnim povečanjem mesečnega obroka dobesedno podrl svet. Vendar, ali so bile za to res krive slovenske banke?
Če so banke namenoma zavajale posojilojemalce, morajo biti za to seveda kaznovane. Da se lahko posojilojemalci zatečejo po zaščito k slovenskemu sodstvu, je že pred časom poudarila viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. Vendar se za ta korak posojilojemalci še niso odločili. Prav tako jih ni veliko obiskalo banke, s katero bi lahko morebiti našli skupno rešitev ali se dogovorili za brezplačno konverzijo posojila iz frankov v evre. V Hypo Alpe-Adria-Bank pravijo, da med strankami ni veliko zanimanja za takšne rešitve. »Vlogo za konverzijo je oddalo osem odstotkov strank, ki imajo posojila v švicarskih frankih. Doslej pa so bile opravljene konverzije le za 0,32 odstotka vseh tovrstnih posojil,« so pojasnili.
Več kot 99 odstotkov posojilojemalcev v banki Hypo se torej ni odločilo narediti križ čez valutna tveganja. Zakaj? Razloge lahko iščemo v ponovni rasti evra v primerjavi s švicarskim frankom, ki je v slabih dveh tednih izgubil sedem odstotkov vrednosti. In v pričakovanju morebitnega uspeha akcije Združenja frank po vzoru Hrvaške in Poljske. A tu se lahko zatakne. Prvič, Poljska in Hrvaška imata svoji valuti, kot tudi Madžarska, ki je prva priskočila na pomoč prizadetim posojilojemalcem. Fiksiranje tečaja v Sloveniji ni realna rešitev. Drugič, močan frank je v omenjenih državah precej večji problem. Na Poljskem znaša obseg posojil v švicarskih frankih osem odstotkov BDP, na Hrvaškem pa 7,2 odstotka BDP. V Sloveniji je denimo trikrat nižji. In tretjič, reševanje tovrstnih težav državljanov je politična odločitev, tako Hrvaško kot tudi Poljsko pa letos čakajo parlamentarne volitve.
