Na zakonodajni ravni EU pripravlja direktivo, ki bi največja podjetja, ki kotirajo na borzi – v EU je takšnih približno 620, v Sloveniji 20 –, zavezala, da morajo imeti do leta 2020 v nadzornih svetih 40 odstotkov vsakega od spolov oziroma skupaj na izvršnih in neizvršnih direktorskih mestih tretjino vsakega od spolov. Izkušnje držav, kot so na primer Danska, Norveška, Španija, Belgija, Nizozemska, Italija, Islandija, Francija in Avstrija, kjer so kvote že uzakonili, so pozitivne.
Neizkoriščen izobrazbeni in delovni potencial žensk je pomemben vir gospodarske in družbene rasti ter razvoja, zato je zastopanost in udeležba žensk pri odločanju v vseh gospodarskih sektorjih ključnega pomena, so opozarjale domače in tuje strokovnjakinje v preteklih dveh dneh na mednarodni konferenci Vključi.vse. Konferenco, ki je bila namenjena uravnoteženju deleža žensk in moških na ključnih položajih, sta pripravila Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ter Združenje Manager.
Uravnoteženje deleža žensk in moških v podjetjih je gospodarsko in družbeno vprašanje, med drugim opozarja Sofia Falk, izvršna direktorica in ustanoviteljica Wiminvest, ki je pred dvema letoma zagnala projekt Battle of the Numbers, s katerim že spreminja razmerja med spoloma v velikih podjetjih, kot so Ikea, Scania, Volvo, H&M.
Slovenija sodi med države z najnižjim deležem žensk, ki so predsednice uprav, saj jih je le pet odstotkov, povprečje v EU je sedem odstotkov. Najvišje deleže imajo Poljska (21 odstotkov), Slovaška (20 odstotkov) in Latvija (17 odstotkov). Najvišji delež žensk, ki so članice uprav, pa imajo poleg Poljske (31 odstotkov) še na Finskem (29 odstotkov) in v Franciji (30 odstotkov). V Sloveniji je ta delež 23-odstoten, v EU pa je celo nižji in znaša 19 odstotkov. Najmanj žensk na položaju predsednic uprav in v upravah podjetij imajo na Češkem, v Estoniji, Grčiji, na Portugalskem, Madžarskem, Malti ter Cipru.
Podoben je odstotek neizvršnih direktoric, in sicer 20 odstotkov v EU in 23 odstotkov v Sloveniji, nižji pa odstotek izvršnih direktoric, ki v EU znaša samo 12 odstotkov, v Sloveniji pa 18 odstotkov.
Naj ob tem omenimo, da je bil do pretekle jeseni delež žensk med slovenskimi župani petodstoten, a se je dvignil na osem odstotkov. Če bo večanje deleža žensk v upravah podjetij raslo v skladu z neke vrste naravnim prirastom, ki smo mu priča sedaj (5,2-odstotno povečanje v desetih letih), bo v upravah slovenskih podjetij okoli 40 odstotkov žensk šele leta 2062.
Sicer pa so razlogi za manjše deleže žensk na ključnih vodstvenih položajih osebni, družbeni in organizacijski. Martina Vuk, državna sekretarka na MDDSZ, meni, da »spol pri moških velikokrat deluje kot nevidni pospeševalnik, saj si ljudje pod pojmom vodja organizacije prej predstavljajo gospoda srednjih let kot na primer mlajšo žensko. Pri postopkih zaposlovanja in napredovanja pomembno vlogo igrajo nezavedni predsodki in stereotipi, vezani na spol. Eden takšnih primerov je, da moški in ženske delo moškega pogosto ocenjujejo kot bolj kakovostno, nasprotno pa se je pokazalo, da oba spola določeno delo ocenjujeta enako, ko je spol osebe neznan«.
Ženske tudi pogosto zasedajo položaje, ki se izkažejo za slepe ulice ali steklene stene glede napredovanja. Po podatkih evropske komisije se stanje v Sloveniji in EU glede enakosti spolov na mestih odločanja v gospodarstvu sicer izboljšuje, a je napredek izjemno počasen. Najbolj opazen je tam, kjer izboljšanje stanja ni prepuščeno organizacijam samim, ampak so bili sprejeti zavezujoči nacionalni ukrepi – običajno določitev minimalnega deleža vsakega od spolov oziroma tako imenovane kvote. Tuje raziskave tudi dokazujejo, da so spolno bolj uravnotežene uprave uspešnejše, saj so njihove rešitve celovitejše.
