Ko so v ameriški zvezni državi Kolorado po malo več kot letu gibanja proti popolni legalizaciji marihuane 1. januarja lani odprli prve trgovine z marihuano, so bili mnogi prepričani, da se ne bo zgodilo nič posebnega, medtem ko so se drugi bali, da bo eksperiment privedel do neželenih slabih posledic za družbo. Malce več kot leto dni kasneje se zdijo bojazni povsem neupravičene, prednosti legalne prodaje marihuane pa so celo tako velike, da bi se po zaslugi zakona iz leta 1992 delež državnih dobičkov na račun davka na marihuano celo znašel v žepih koloradskih davkoplačevalcev.
Z legalizacijo tudi manj kriminala
Preden preidemo na ekonomsko plat legalizacije marihuane v Koloradu, je koristno omeniti tudi nezanemarljive podatke, ki kažejo, da je od legalizacije marihuane kriminalna aktivnost v zvezni državi padla, kot da bi možnost varnega nakupa marihuane v prodajalnah, ki so podvržene zakonskim predpisom o varnosti, higieni in drugih zahtev regulatorjev lahko privedla do hujše kriminalne aktivnosti kot v primeru nakupovanja mamil v temnih ulicah, stran od oči mimoidočih in policije, kjer lahko preprodajalci tudi nasilno obračunavajo s potencialnimi strankami. Pri tem ne gre zanemariti niti podatka, da so velik del k nasilni kriminaliteti prispevali tudi spori med kriminalnimi tolpami v boju za najugodnejša mesta za preprodajanje prepovedanih mamil. Bolj kot padec kriminalitete pa morda preseneča tudi podatek, da je legalizacija marihuane pozitivno vplivala na število smrtnih žrtev v prometu.
Čeprav so omenjeni učinki legalizacije že sami po sebi znak, da je zvezna država Kolorado ravnala preudarno, pa je zadnje dni v ZDA razširjena predvsem razprava o nepričakovanih količinah davkoplačevalskega denarja, ki se je z davkom na marihuano zbralo v blagajni zvezne države. V zadnjem letu so v Koloradu namreč na račun legalne trgovine z marihuano zbrali toliko davščin, da jih bodo morda morali celo vrniti davkoplačevalcem. Sicer ne veliko, zgolj 7,63 dolarjev, a kdaj je vam država vrnila denar od davka za nekaj, česar morda niste niti kupili?
30,5 milijonov
No, v Koloradu se je od leta 1992, ko so sprejeli amandma, ki postavlja zgornjo mejo na količino zbranega denarja, ki ga lahko zvezna država pobere od davkoplačevalcev, to zgodilo že šestkrat v skupni vrednosti 3,3 milijarde dolarjev. Čeprav so pred sprejemom zakona obljubljali, da bo trgovina z marihuano v davčno blagajno prinesla 70 milijonov dolarjev v prvem letu, kar je bila verjetno malce napihnjena številka, da bi pridobili še več podpore, se je izkazalo, da je realna količina le nekaj nižja. Zvezna država verjame, da bi se za preteklo leto lahko gibala pri 50 milijonih dolarjev. Ker pa se je v zadnjem letu izboljšala tudi siceršnja gospodarska slika v zvezni državi, bi morali iz davčne blagajne vrniti kar 30,5 milijonov dolarjev.
Kljub temu to ne pomeni, da se bo denar tudi zares znašel v žepih davkoplačevalcev, saj se tako demokratska kot republikanska stranka, ki ima do davkov sicer podoben odnos kot mačka do vrele kaše, trudita, da bi denar, ki ga zvezna država zbere z obdavčitvijo marihuane, ostal v blagajni in še bolj financiral projekte, katerim je razrez marihuana davkov namenjen. To vključujejo šolstvo, boj proti odvisnosti in druge družbeno koristne projekte.
Čeprav se nekateri državljani strinjajo, da bi bilo dobro, če bi zvezna država obdržala presežne davke in z njimi morda celo ustanovila brezplačne univerze oziroma kolidže, so drugi, ki so prepričani, da je davek na marihuano previsok in da bi bila alternativna rešitev vračanju zbranih sredstev tudi znižanje davka.
Podrobnejše podatke o tem, koliko davkov pobere Kolorado z marihuano, je možno pogledati na povezavi.
