Raziskava, ki jo je sovodil dr. Sina Aslan, je med prvimi, ki je preučevala dolgoročne vplive marihuane na možgane živih ljudi. »Ta raziskava je edinstvena, ker kombinira tri različne tehnike magnetne resonance pri oceni različnih karakteristik možganov,« je povedal Aslan. »Rezultati kažejo, da bi povečana strukturna in funkcionalna razmreženost lahko kompenzirala izgubo sivih celic. Vendar pa z dolgim uživanjem marihuane prične degradirati tudi strukturna razmreženost.«
Do degradacije strukturne razmreženosti je sicer prišlo po šestih do osmih letih rednega uživanja marihuane trikrat na dan, a so uživalci imeli še vedno bolj kompleksno nevralno razmreženost v primerjavi s tistimi, ki marihuane niso uživali. Razmreženost se je povečala še posebej v zgodnji fazi uporabe, ko so prostovoljci šele začeli jemati mamilo. Raziskovalci ob tem sumijo, da so kronični uporabniki marihuane videti, kot da »jim gre dobro« tudi zaradi razmreženosti nevralnih poti, ki je še vedno večja tudi po dolgotrajnem uživanju marihuane.
Opazili zmanjšanje centra za odločanje in empatijo
Kljub temu opozarjajo, da je raziskava pokazala, da lahko vsakodnevno uživanje marihuane pomanjša orbitofrontalni korteks, ki ga v možganih povezujejo z odločanjem. Omenjeni center prav tako vpliva na odzive na nagrade in nasprotovanje, močno pa ga povezujejo tudi z empatijo oziroma dovzetnostjo za tuja čustva.
Raziskovalci so ob tem dodali, da raziskava ni dokončno pokazala, da se možgani spreminjajo zaradi uživanja marihuane, a pravijo, da rezultati kažejo na povezavo med spremembami, ki nastanejo s staranjem ob dolgotrajnem uživanju marihuane.
Raziskavo so sicer opravljali s pomočjo 48 odraslih uživalcev marihuane med 20. in 36. letom starosti, v raziskavi pa je sodelovala tudi enaka kontrolna skupina ljudi, ki ne uživa marihuane. Uporabniki marihuane, ki so v raziskavi sodelovali, so jo uživali trikrat na dan.