V vasico Adnet zaidejo le redki. Čeprav slovi po marmorju, ki je na ogled tudi v muzeju, ne ponuja turističnega gostoljubja, kot ga številne vasice v Avstriji. Od sinoči se bo število zemljanov, ki si jo bodo želeli ogledati, gotovo močno povečalo. Njena prebivalka je namreč alpska smučarka Anna Fenninger, svetovna prvakinja v superveleslalomu. Čeprav je zmagovalnih stopničk vajena – ima že dve kolajni z olimpijskih iger in tri s svetovnih prvenstev –, je bilo tokratno poslušanje avstrijske himne vendarle malce nepričakovano, saj so na najvišji stopnički vsi videli domačinko Lindsey Vonn.

Čedna rjavolaska, ki v živo deluje kot preprosto dekle, že osem let nastopa na najvišji ravni in ko jo povprašate o dosedanjem vrhuncu, se zamisli, nato pa poreče: »Nastop na olimpijskih igrah v Sočiju.« Olimpijska zlata kolajna pač šteje največ, da si jo je prismučala prav v superveleslalomu, pa ni bilo naključje. Kot ni bilo naključje, da so njeni največji dosežki močno povezani z novim kondicijskim trenerjem. »Po desetih letih sem dobila novega trenerja in priznam, da sem se marsičesa naučila na novo. Na treningu preizkušam nove stvari, ki mi dajejo dodatno motivacijo,« ključ do uspeha pojasnjuje 25-letnica, ki ne smuča zgolj zato, da bi nekaj dosegla, temveč »ker je smučanje pomemben del mojega življenja in name deluje pozitivno«. Ko je postala olimpijska prvakinja, je dobila občutek, da ne more nikoli več izgubiti, takšno razmišljanje pa ji omogoča, da na startu ne čuti več velikega psihičnega pritiska.

Je ljubiteljica živali, sploh gepardov, saj podpira organizacijo, katere naloga je njihova zaščita, zaradi divjega lova jim namreč grozi izumrtje. Tudi zato je na njeni dirkaški čeladi mogoče videti prav geparda, kot ambasadorka te organizacije pa je tudi posnela več fotografij in videospotov, kjer v družbi teh lepih, a divjih živali skuša ozaveščati, da so na robu izumrtja.

V Avstriji je zvezdnica, o kateri želijo rojaki izvedeti čim več, tudi to, kaj počne v prostem času in s kom si deli posteljo. Toda zaljubljenka v šport – ko ni na smučeh, jo boste videli na motorju ali deski za jadranje na valovih – zna potegniti črto med javnim in zasebnim. »Imam občutek, da želijo ljudje izvedeti vse več o meni zasebno in ne zgolj o meni kot smučarki. Zavedam se, da je od mene odvisno, kako blizu sebe spustim ljudi in pogosto tudi sama ne vem, kje potegniti mejo,« pravi smučarka, ki veliko časa preživi v kraju Rohrmoos, kjer njen srčni izbranec Manuel Veith vodi hotel. V vlogi ženske in ljubice se dobro počuti in čeprav na snemanjih deluje kot profesionalni model, sama pravi nasprotno: »V višino merim le 1,66 metra in sem za vlogo manekenke premajhna. Po pravici povedano ta posel ni zame!« Tudi zato na vprašanje, ali bi se ob mamljivi finančni ponudbi slikala gola za Playboy, odgovarja: »Ne, hvala, mene ni mogoče kupiti!«