Tokrat bomo govorili o nekaterih pomembnih podrobnostih izolacije večstanovanjskih stavb, predvsem višjih, pa tudi o dodatnem izoliranju podstrešja.
Požarno varna fasada
Pri izbiri izolacijskega materiala za izolacijo fasade večstanovanjske stavbe je zelo pomemben tudi požarno varnostni vidik. Zakonodaja določa, da je treba pri objektih, visokih od 10 do 22 metrov, na fasadah vgraditi požarno varne pasove, medtem ko je za objekte z višino nad 22 metrov v celoti obvezna uporaba negorljivih izolacijskih materialov. To narekuje uporabo požarno varne izolacije tudi v nižjih objektih, kar še zlasti velja za montažne hiše. Najbolj elegantna rešitev za večstanovanjske stavbe je uporaba izolacije iz kamene volne, ki je visoko toplotnoizolativna, negorljiva (razred A1) in hkrati visoko paropropustna, kar še izboljša bivalne razmere v objektu.
Kakšna debelina izolacije je smiselna in nekako nujna? Najboljše smernice daje Eko sklad, ki je v preteklih razpisih sofinanciral naložbe z nepovratnimi finančnimi spodbudami v višini 25 odstotkov priznanih stroškov, vendar ne več kot 12 eur/m² za največ 150 kvadratnih metrov na stanovanjsko enoto v večstanovanjski stavbi. Če privzamemo izolacijo iz kamene volne Knauf Insulation FKD-S (PTP-035), to pomeni, da je potrebna debelina 12 centimetrov, pri kameni volni Knauf Insulation FKL (FPPL) pa 14 centimetrov.
Izoliranje neogrevanega podstrešja
Ko že govorimo o debelini toplotne izolacije, naj se posvetimo še izoliranju stropa proti neogrevanemu podstrešju. Debelina izolacije je tu enaka tisti, ki je potrebna za toplotno izolacijo strehe, če imamo v mansardi urejena stanovanja. Tako je po že omenjenem kriteriju Eko sklada debelina nujne izolacije najmanj 18 centimetrov (steklena volna (Knauf Insulation Unifit 032), 20 centimetrov (steklena volna Knauf Insulation Unifit 035) ali pa 24 centimetrov (steklena volna Knauf Insulation Classic 040). Višina dosedanjih nepovratnih finančnih spodbud je dosegala 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar skupaj ne več kot 10 eur/m2 toplotne izolacije strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru večstanovanjske stavbe.
Pragmatična rešitev
Preselimo se v zasebne hiše. Zelo pogosto je urejena mansarda v teh narejena tako, da je del pod slemenom urejen kot neogrevano podstrešje. In sedaj premislite: kdaj ste uredili podstrešje in tudi kako debelo izolacijo ste takrat uporabili? Če je objekt star deset in več let je zelo verjetno, da je izolacije bistveno premalo. Eden izmed pokazateljev tega je, da se sneg v slemenu dokaj hitro stopi, čeprav na topljenje na severni strehi pogosto vpliva tudi izvedba slemena. Če je v njem poskrbljeno za fizično oviro prehoda zraka na drugo stran strehe z letvijo, je v redu, v nasprotnem primeru pa del bolj toplega zraka na južni strehi (zaradi ogrevanja s soncem) prehaja na severno stran.
Izboljšanje izoliranja hladnega dela pod slemenom je preprosto. Če imamo prehod nad mansardo – praviloma bi ga morali imeti – ga preprosto izoliramo z mehkim izolativnim filcem, ki ga položimo preko obstoječe izolacije. Enako lahko naredimo tudi na podstrešju, ki ni izolirano, pri čemer tam uporabimo debelejšo kameno ali stekleno volno. Če še nimamo izoliranega podstrešja, pri lesenem stropu ali stropu iz mavčno-kartonskih plošč pod izolacijo položimo še parno oviro, medtem ko nam na beton ni treba položiti ničesar. Filce, stisnjene v rolah, se preprosto dobi skozi mansardno revizijsko odprtino, se jih potem razvije in položi.
Pohodno in nepohodno
Tudi na nepohodnem podstrešju je praviloma vsaj del pohodnega. Tesarji to rešujejo tako, da na lesenem stropu na prečne povezave med špirovci položijo plohe ali debelejše deske. Ob polaganju filca je te deske treba le privzdigniti in filc položiti pod njih, pa je delo končano. Pri pohodnih podstrešjih pa na delih, kjer si želimo pohodnost, položimo trde DF-plošče iz kamene volne.
S tem, finančno sprejemljivim ukrepom prihranimo pri stroških ogrevanja, poleg tega pa zmanjšamo tudi topljenje snega v slemenu, za kar nam bo hvaležna streha. Ob vsem tem lahko dela opravimo sami in takoj. Vendar pa opozarjam, da to ni celovit ukrep, temveč le delni, tako da je vsekakor treba razmisliti o sanaciji izolacije celotne strehe, če ta ni zadostna. Tu pa smo že pri zgodbi, ki smo jo opisali nekaj vrstic višje. Deset in več let stara streha ...
