Že med vožnjo iz dvorane Al Sadd proti hotelu Grand Hyatt po tekmi z Makedonijo je za dodatno veselje v avtobusu poskrbel vratar Gorazd Škof, ki je vrhunsko odpel pesem »Ne grem na kolena«, kar so soigralci ovekovečili s snemanjem videa, ki so ga objavili na družbenih omrežjih. Na njih se je včeraj dopoldan pojavil tudi niz videoposnetkov slovenskih reprezentantov za njihovo dobrodelno akcijo zbiranja sredstev za otroke za letovanje in športne dejavnosti. Vsaka dvojica igralskih »cimrov« v hotelu je v sobi ali zunaj nje posnela po en video, največ časa za to pa sta porabila fanta iz sobe 272: kapetan Uroš Zorman in Dragan Gajić, prvi strelec SP z 52 goli.
Po nedeljskem prihodu v hotel so igralci odšli v bližnjo picerijo, vsak med njimi pa je imel dovoljenje, da lahko spije tudi dve pivi. O visokih cenah v Dohi dovolj pove že podatek, da je račun za šestnajst pic, le eno »rundo« piva in dve kavi znašal več kot tisoč evrov. Včeraj opoldne so igralci opravili regeneracijski trening v fitnesu, po kosilu pa je sledil najprijetnejši del dneva – izlet v puščavo in vožnja z džipi. Izlet so organizirali gostitelji SP, Slovenija pa je bila ena redkih, ki te pustolovščine do včeraj še ni opravila. A v puščavo so odpotovali le igralci, medtem ko so člani reprezentančnega vodstva ostali v hotelu. Po vrnitvi iz puščave so bili na vrsti večerja, videoanaliza in sestanek, zvečer pa na televiziji v posebni sobi v hotelu ogled tekme Francija – Argentina, ki je odločala o nasprotniku v četrtfinalu.
Kapetan Uroš Zorman se tudi po prespani noči ni mogel sprijazniti z nekaterimi zadevami, ki so po tekmi z Makedonci privrele iz njega. »Ozračje je bilo naelektreno, vsi smo bilo kot baloni, ki so po evforiji počili. Zdaj nam nekateri očitajo, da so Makedonci leva reprezentanca in da je naša zmaga nekaj normalnega. A če bi mi izgubili, bi nas označili za drekce. Nikoli nismo bežali od kritik, ki so bile občasno tudi upravičene, a primitivne niso smiselne in dobrodošle. Devetdeset odstotkov ljudi v Sloveniji nas podpira, deset odstotkov pa nas konstantno kritizira in pljuva,« opozarja Uroš Zorman. Dodaja: »Med kolektivnimi športi smo največ naredili in dosegli za našo državo. Zato imamo verjetno tudi kakšne pravice. V Katarju vrhunske tekme še nismo odigrali, pa smo se že uvrstili v četrtfinale. A štejejo rezultati, ne umetniški vtis.« Pred tekmo s Francozi, ki bo zanj 199. v reprezentančnem dresu, Zorman napoveduje: »So favoriti, a to nič ne pomeni. Nimamo se česa bati, lahko pa se oni nas. Večni kritiki v Sloveniji že govorijo in pišejo, da nam bodo Francozi pokazali, koliko smo vredni, in da nas bodo povozili. Seveda je tudi to mogoče, a dali bomo vse od sebe, osnovni cilj pa smo že skoraj uresničili.«
Rokometna vojna z Makedonci je terjala tudi žrtev na slovenski strani, David Špiler je staknil poškodbo prepone. Že med tekmo je obsedel na klopi z ledeno oblogo, kasneje je sledila magnetna resonanca. »Udarca skorajda nisem čutil, a potem me je začelo boleti pri teku. Na srečo so pregledi pokazali, da mišica ni strgana, ampak le natrgana. Zdravniška in fizioterapevtska služba je napovedala, da bo za ozdravitev potrebnih sedem dni, a upam da me bo že prej 'poštimala'. Ne morem tako dolgo čakati, želim igrati,« pravi David Špiler. Za četrtfinale je levokrilni Špiler zagotovo izgubljen, kljub terapijam pa je težko verjeti, da bo še igral v Katarju. Slovenija bo tako jutri nastopila le s 15 igralci, kajti selektor Denič je že izkoristil obe igralski zamenjavi, ki ju dovoljuje mednarodna zveza IHF (evropska dovoljuje tri). In dokler Špiler ne bo (če sploh bo) nared, bodo Slovenci igrali le s petnajsterico.
