Medtem ko država že več let odlaša z zakonsko ureditvijo pridobivanja zemeljskega plina s tehniko hidravličnega lomljenja (fracking v angl.), so v Lendavi vse bliže črpanju zalog, ki bodo morda v pomembni meri spremenile podobo slovenske energetike.
Družba Petrol Geoterm je namreč konec lanskega leta na Agencijo za okolje vložila zahtevo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za gradnjo centralne plinske postaje v Petišovcih. Namenjena bo čiščenju surovega zemeljskega plina, pridobljenega iz polja v okolici te vasi, obratovati pa naj bi začela že leta 2016. Gre za enega ključnih korakov pri načrtovanem izkoriščanju plina na skrajnem severovzhodu Slovenije. To v okoljevarstvenih krogih že več let sproža ogorčene odzive zaradi ene od napovedanih metod pridobivanja, hidravličnega lomljenja, ki po mnenju ekologov pomeni veliko tveganje za podtalnico in prst, vpliva pa tudi na seizmične razmere. Javna obravnava zahteve, ki jo je agencija odprla le dva dni pred božičem, bo trajala le še jutri. Morebitni stranski udeleženci v postopku lahko svojo udeležbo v njem prijavijo do ponedeljka.
A že zdaj kaže, da bo načrtovalcem pridobivanja pomurskih zalog plina uspelo prehiteti tudi zakonodajalca. Ta namreč že več let do metode hidravličnega lomljenja, ki so jo nekatere države (Francija) celo prepovedale, nima jasnega in enotnega stališča. Če je ministrstvo za kmetijstvo in okolje zaradi »načela previdnosti« še konec leta 2013 zagovarjalo moratorij za izvajanje tega postopka na vsem območju Slovenije, je drugače menilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Ob predlanski pripravi novele sprememb zakona o rudarstvu je le zapisalo, da mora vlada problematiko hidravličnega drobljenja urediti v štirih letih po sprejetju novele, torej najpozneje do leta 2017. V energetskih krogih poudarjajo, da se v Pomurju plin ne vrta iz skrilavcev, ampak iz precej poroznejših peščenjakov. Ti ne zahtevajo velikih količin vode in kemikalij, hkrati pa so pod plastjo gline. Tudi podtalnica pri Petišovcih je bila precej globlje od dosega poskusnih vrtanj.
Zmogljivost: šestina slovenske porabe
Koliko zalog plina, ki jih že več let raziskujeta slovensko podjetje Geoenergo in britanska družba Ascent Resources, se dejansko skriva pod poljem pri Petišovcih, še danes ni javno znano. Leta 2013 je Geoenergo iz ene od vrtin načrpal okoli tri milijone standardnih kubičnih metrov (Sm3) plina (ne po metodi hidravličnega lomljenja), ki jih je zakupil Lek. Natančen obseg zalog plina naj bi bil znan šele ob začetku črpanja.
Po podatkih, ki so jih že junija na agencijo poslali iz Petrola Geoterma (ta je po pogodbi zadolžen za pridobivanje ogljikovodikov pri Petišovcih), bo dnevna zmogljivost nove postaje znašala 280.000 Sm3 zemeljskega plina. Naprava za čiščenje bo po napovedih obratovala najmanj 360 dni na leto, kar pomeni, da bo »proizvedla« več kot sto milijonov Sm3 plina, kar je skoraj enako šestini slovenske porabe zemeljskega plina v letu 2013. Stranski proizvod postaje bo tudi utekočinjeni naftni plin in več kot dvesto kilogramov nevarnih odpadkov.
Ključna naloga postaje bo izboljševanje kvalitete plina z delovnimi kemikalijami. To bo omogočilo, da bo plin dostopen tudi odjemalcem na državnem prenosnem omrežju, je včeraj potrdil direktor Petrola Geoterma Miran Jug. Pojasnil je, da so zmogljivost objekta načrtovali na podlagi podatkov iz Geoenerga in Ascent Resources. Tam so že konec decembra prek londonske borze sporočili, da »so oblasti v Sloveniji začele obravnavo dovoljenja, ki je nujno za razvoj projekta v Petišovcih«. Novi objekt naj bi proizvedel več kot dvesto kilogramov nevarnih odpadkov na leto.
Britancem se mudi, še bolj njihovim financerjem
V vsakem primeru se med vsemi vpletenimi najbolj mudi Britancem. Družba Ascent Resources ima namreč pravico do treh četrtin potencialno pridobljenega plina v Pomurju, k čemur gre prišteti še pravico do povračila vseh stroškov. Po nekaterih informacijah so Britanci v projekt skupaj vložili že več deset milijonov evrov, takoj po tistem, ko bo Petrol Geoterm dobil okoljevarstveno dovoljenje za gradnjo centralne plinske postaje, pa nameravajo začeti oddajo javnih naročil za projektiranje, izdelavo, inženiring in montažo infrastrukture. Zakaj se Britancem mudi, razkriva tudi podatek o njihovem ključnem financerju. To sta naložbena sklada Henderson Global Investors in Henderson Alternative Investment Advisor, ki imata v lasti 97 odstotkov komercialnih zapisov Ascent Resources. Ti so že od leta 2012 najpomembnejši vir financiranja družbe. Konec lanskega leta je zapadlo prvih 5,5 milijona evrov teh zapisov, a lahko družba z njihovim odplačilom počaka do konca junija. Zastavica za še dodatnih osem milijonov evrov zapisov pa bo padla konec leta 2015. V družbi ne izključujejo možnosti, da bodo imetniki terjatev te pretvorili v lastništvo.
Odprto vprašanje ostaja tudi, kdo bo obvladoval preostalih 25 odstotkov pridobljenega plina. Uradno pravico do teh količin ima podjetje Geoenergo. Njegova polovična lastnika sta Petrol in Nafta Lendava, ki je v velikih težavah, njen morebitni stečaj pa bi lahko pomenil tudi »nenadzorovano« prodajo polovice Geoenerga. Tudi zato ne preseneča, da se je Nafta konec lanskega leta pri iskanju rešilnega 1,2-milijonskega posojila obrnila na Petrol, ki ima na njenem deležu v Geoenergu vpisano tudi zastavno pravico.
Primož Cirman
